V SOŽITJU Z NARAVO št:4

November 2011

Pripombe in stališča AAG na javno razgrnitev OPPN PPC Log

AAG, organizacija, ki ima status zastopanja javnega interesa po ZVO, ugotavlja, da je gradivo, ki je objavljeno in tisto, ki je bilo pridobljeno na občini, kot podlaga za dopolnjeni osnutek OPPN za PPC Log, zastaralo in je zato neveljavno ter se ne more obravnavati, ker ni v skladu s sedanjo zakonodajo, saj se je ta od leta 2006 in leta 2007, ko so se pridobivala mnenja urejevalcev prostora, znatno spremenila. Zato dopolnjeni osnutek OPPN za PPC Log ne more biti podlaga na nadaljno obravnavo in ga je potrebno umakniti iz postopka.

Posamezna mnenja so, kot rečeno, iz leta 2006 in 2007. Nekatera od teh veljajo samo 2 leti. Ideja o PPC Log izvira iz bivše občine Vrhnika in ni obvezna za novo občino Log-Dragomer, ki mora samostojno presojati posege v prostor, še posebno tako velike in tvegane kot jih predvideva ta osnutek. Obenem pa je napačno, da se obravnava OPPN za tako velik poseg, ki vpliva na široko zaledje brez, da bi občina imela sprejet OPN, ki predvideva seveda tudi javno razpravo z upoštevanjem celovitosti občine in medsebojnih vplivov posameznih predelov.

Nadalje, je bil medtem ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, za katerega je obravnavano področje vplivno območje, ki ga morajo posamezni urejevalci prostora vključiti v obravnavo, kar sedaj ni narejeno. Že samo prisotnost heliodroma in njegovo načrtovano delovanje ima neposreden negativen vpliv na Krajinski park prav tako pa tudi dodatno degradira okolje prebivalcev v več vidikih. Prav tako pa je tudi vpliv voda, kanalizacije in drugo močno prisoten in se ga ne obravnava.

Medtem je prišlo tudi do nove politike ohranjanja kmetijske zemlje, kot pomembnega člena v samooskrbi Slovenije, saj je prav pozidava kmetijskih površin postavila Slovenijo daleč za Evropo po hektarih na prebivalca, kar je nesprejemljivo. Potrebne so nove ocene ob vsaki spremembi namembnosti kmetijskih površin, česar gradivo, niti predlagani odlok ne vsebujeta.

Prav tako je prišlo do novega vrednotenja površin, ki podležejo poplavam ali pa služijo zadrževanju navala padavinskih voda ob močnem deževju. Predlagana površina je poplavna površina in kot taka ne more biti pozidana, saj bi kot taka nepredvidljivo negativno delovala na širšo okolje v škodo prebivalcev. Že pri poplavah v 2010 se je voda tu nepredvidljivo razlivala in tekla, česar nobena študija ne zajema. Obstaja velika nevarnost, v primeru pozidave, za prebivalce in za predele Krajinskega parka, česar študije ne zajemajo. OPPN poplav ne rešuje, pač pa povečuje nevarnost , ki preti od strani velikih (10, 20, 50 in 100 letnih) padavin. O tem ni nobene ocene, ki pa mora biti po sedanji zakonodaji.

Področje predlaganega OPPN je v večjem delu mokrišče in predstavlja naravni zadrževalnik. Z gradnjo se vodni režim bistveno spremeni v negativno smer, na škodo prebivalcev.

Nadalje, opozarjamo na odločbo Ustavnega sodišča, ki je že leta 2005 zavrnilo nameravani poseg zazidave na drugi strani regionalne ceste v Logu, med drugim tudi zaradi možnih negativnih vplivov močnega deževja in kot neracionalno in netrajnostno spremembo prostora Loga. Predlagani OPPN se ne ozira na utemeljitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo takratnim pritožbam občanov.

Prav tako je ugotovljeno za to področje in podobna, da gre za barjansko geologijo, ki predvideva ugrezanje v primeru obremenitev. Manj poznano pa je, kar nam dokazujejo primeri iz drugih barjanskih področij, da ima obtežitev enega dela zemljišča z objekti nepredvidljiv, a znaten vpliv na sosednje parcele in na njihovo degradacijo. Tega gradivo ne upošteva.

Koridor za železnico je potrebno obdržati in pred vsakršnim načrtovanjem nujno pridobiti novo mnenje Slovenskih železnic in vseh občin, ki bi jim ponovna vzpostavitev železniškega prometa omogočila hitro povezavo z glavnim mestom, namesto dolgih kolon vozil, ki so tudi z okoljskega vidika nevzdržne. Osnutek OPPN PPC Log negativno vpliva na koridor in prehiteva ter onemogoča vzpostavitev železniške povezave iz Ljubljane do Vrhnike. V zadnjem času je železnica Ljubljana – Vrhnika vedno bolj aktualna kot primestna hitra povezava, še posebej iz vidika zmanjševanja onesnaževanja okolja, za kar obstaja kar nekaj evropskih direktiv.

Poleg tega bi vplivi na okolje ostali tudi po zaključitvi del, predvsem pa se bo občutno zmanjšala varnost pred požari, povečal se bo hrup iz ceste R-II 409 Ljubljana – Vrhnika, obstaja velika možnost onesnaženja podtalnice in s tem širše kraške okolice.

Upoštevati je potrebno tudi Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. okt. 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti in Uredba Vlade RS- 236. člen Uredbe o vsebini in načrtu priprave podrobnejšega načrta za zmanjševanje ogroženosti pred poplavami (UR. List RS št. 7/20110 z dne 29.1. 2010

Upoštevati je potrebno tudi Aarhuško konvencijo – gre za okoljski problem, pri katerem je bila javnost dolgo izključena in ignorirana (zavračanje dostopa do javnih informacij, skrivanje informacij, nedopustno spreminjanje javnosti predstavljenih vsebin (načrtov), itd.. Nekateri prebivalci sploh niso vedeli, da so jim spremenili status zemljišč v industrijsko cono.

Pobuda za uvedbo nepovratnih finančnih spodbud občanom pri rabi primarnih energetskih virov za potrebe klimatizacije zasebnih objektov

Zaradi promocije rabe obnovljivih virov energije in sprejetih državnih obvez do povečanja rabe teh virov ter usmeritve v energetsko varčno gradnjo se za potrebe ogrevanja in hlajenja vgrajuje vedno več naprav, poimenovanih toplotne črpalke. Toplotne črpalke so seveda vezane na trajni obnovljivi vir energije, kar predstavlja predvsem rabo energije zemlje, podzemnih voda in hidrotermalno energijo ter energijo iz okoliškega zraka.

Pred časom je EKO sklad RS dajal občanom nepovratne spodbude za vgradnjo sistemov z rabo energije zemlje in energije podzemnih voda. Iz prakse povzeto lahko rečemo, da s takšno rabo zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in zmanjšujemo odvisnost od uvoženih fosilnih energentov, kar bi morala država Slovenija izrazito podpirati.

Spodbude so bile v primerjavi z investicijo sicer minimalne, so pa delovale predvsem promocijsko. Po nekajletnem zastoju teh nepovratnih spodbud je navedeni EKO sklad RS preteklo leto ponovno pričel z dajanjem spodbud občanom za vgradnjo toplotnih črpalk. Občani z urejeno dokumentacijo lahko tako pridobivajo nepovratno spodbudo za vgradnjo takšnih naprav, brez upoštevanja rabe vira energije. Iz tega nam je razumeti, da s takšnim načinom dejansko ne delujemo v duhu promocije in spodbude rabe obnovljivih virov energije.

Zato podajamo pobudo naslovu, da prične z nepovratnimi spodbudami tistim investitorjem, ki se odločijo za rabo energije zemlje ali energije podzemnih voda. Predlagamo nepovratno spodbudo za rabo energije zemlje v vrednosti 40% potrebne investicije za zajem te energije in dovod do objekta in 30% od investicije za potrebe odvzema energije iz podzemnih voda. Sedanja nepovratna spodbuda za vgradnjo toplotnih črpalk (25% od investicijske vrednosti ali maksimalno 2000 EUR pa naj ostane).

Pri našem predlogu smo se zgledovali pri naših sosedih Italijanih, kateri subvencionirajo vgradnjo geosond po metru izvedene vrtine in sicer 36 EUR. Za lažje razumevanje našega predloga lahko povemo, da je potrebno za objekt 120 -160 m², grajen skladno s PURESom, s projektirano toplotno črpalko nazivne moči 6 do 8 kW, vgraditi geosondo 80 – 120m. Strošek vgradnje 100 m geosonde je 7000 EUR, v ta znesek so vključena kompletna rudarska dela z stabilizacijo in potrebnim materialom. Izvedba črpalne in ponikovalne vrtine je odvisna od geohidrološke ocene posamezne lokacije in jo lahko vrednotimo v višini cca 6000 EUR (za vrtini 2 x 30 m).

Pri tem moramo poudariti, da zagovarjamo vgradnjo geosond, zaradi njihove prijaznosti do okolja. Manj prijazna za okolje je izgradnja sistemov za rabo energije podtalnice, zaradi varovanja podzemnih voda. Navajamo statistični podatek Avstrije, kjer na 10 vgrajenih geosond zgradijo po en sistem z rabo energije vode. In še to le v primerih, kadar to dopuščajo lokacijski pogoji in je potreba po energiji večja zaradi velikosti objekta.

Zaradi vseh navedenih razlogov pošiljamo naslovu pobudo za ponoven pričetek dajanja nepovratnih spodbud občanom za izvedbo kompletnega sistema za rabo obnovljivih virov energije in nič več samo za vgradnjo toplotnih črpalk.

Z dajanjem takšnih spodbud bo Republika Slovenija lažje izvajala sprejete obveze Koto in 3 x 20% EU, kakor tudi korakala v neodvisnost od uvoza fosilnih energentov za potrebe ogrevanja in hlajenja naših objektov.

Pobudniki predlagamo uvedbo nepovratnih predlaganih spodbud v drugi polovici letošnjega leta oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta. Pri tem upoštevamo seveda tudi količino neporabljenih zbranih sredstev na EKO skladu, katera se veča z načinom zbiranja vsak mesec.

Pripombe k Nacionalnemu energetskemu programu–ALPE ADRIA GREEN

Alpe Adria Green podaja po obravnavi v svojem krogu naslednje pripombe k javno objavljenem osnutku Nacionalnega energetskega programa. Osnutek nudi izbiro petih scenarijev, za katere avtorji celotnega izdelka predvidevajo, da bodo vsi obravnavani in poslanci naj bi se odločili za enega izmed njih. Nacionalni energetski program mora imeti za izhodišče kvalitetno oskrbo prebivalcev države in poslovnih subjektov za oskrbo z energijo v proizvodnjah , prometnih in bivalnih segmentih. Ker ni možen prehod takoj v brezogljično družbo, in v kar nas pričenjajo zavezovati mednarodno sprejeti dokumenti, bi moral takšen nacionalni dokument dejansko imeti nakazane smernice, po katerih se moramo ravnati,da bomo prišli v bližnji prihodnosti do želenega cilja.

V uvodu manjka bistveno načelo sedanjosti, da so obnovljivi viri energije najmanj enakopravni s fosilnimi viri in tudi z jedrsko energijo. Vsaj v času nastanjanja takšnega dokumenta. In ker osnutek tega nikjer ne predvideva, to izkazuje, da v takšno smer niso razmišljali tudi avtorji. Torej lahko rečemo,da je osnutek brez ambicij ustvarjati novo pot v slovenski energetiki. Člani AAG nismo profesionalni delavci v slovenski energetiki, smo predvsem uporabniki energije v vsaki njeni pojavni obliki. Zato nam takšen dokument brez smernic, preprosto ni uporaben dokument.

V Sloveniji se pravzaprav pričenja medijski in tudi dejanski spopad med električno energijo proizvedeno iz fosilnih goriv in električno energijo proizvedeno iz jedrskih naprav, energija proizvedena iz obnovljivih virov energije pa caplja zadaj, kljub podpori. Avtorji teksta kot nadomestek skušajo umestiti proizvodnjo električne energije iz plina, kakor ,da ne bi vedeli,da je to tudi rab a-fosilnih goriv. Nesporno TEŠ-a 6 v tem trenutku ni moč ustaviti, zato bomo zagovarjali naj se ta investicija sicer dokonča ampak brez državnega poroštva. TEŠ se bo sam ustavil, ko bodo postali stroški nakupa emisijskih kuponov višji od dobičkonosnosti takšne proizvodnje. Za JE Krško bo prišel čas, ko se bo potrebno odločiti ali še nadaljevati s proizvodnjo ali zaključiti s proizvodnjo. Zadnji javno znani podatki o višini stroškov shranjevanja jedrskih odpadkov so zastrašujoči in je takšna proizvodnja vnaprej obsojena na finančni kolaps.

Ker je štejemo skoraj v vsaki državi med porabnike energije proizvodnjo (industrijo), promet in bivalne pogoje družbe, na drugi strani pa so že našteti viri energije. Pričakovati bi nam bilo, da bodo avtorji osnutka ocenili predvideno trajanje preostalih zalog fosilnih goriv, kakor tudi ocenili potencial obnovljivih virov energije. Poznano nam je, da je možno proizvajati električno energijo iz padajoče tekoče vode, sonca in vetra s skoraj direktno pretvorbo v električno energijo, kakor nam je poznano,da je možno biomaso uporabljati v vsaki njeni pojavni obliki za ogrevanje, s tehnološkimi postopki pa tudi proizvajati električno energijo, prav tako nam je poznano, da z rabo energije zemlje in podzemnih ter površinskih voda lahko s tehnologijo dosegamo viške temperature za potrebe ogrevanja in hlajenja.

Osnutek NEP-a nam pove, da imamo najmanj rešitev nadomeščanja fosilne energije v prometu. Tukaj je predlagani osnutek brez ambicij. Zato predlagamo nadomeščanje bencina in diezelskega goriva s plinom,kot energentom. prvi korak mora biti menjava avtobusov na plinski pogon,sočasno mora slediti opremljanje obstoječih bencinskih servisov za možnost točenja plina v osebne avtomobile. Vse to zato,da zmanjšamo prašne delce v zraku in zmanjšamo tudi toplogredne emisije. Seveda pa bo tehnološki razvoj naredil velik korak naprej pri izpopolnjevanju in uporabnosti električnega avtomobila. Pri tem pa smo pozabili kaj je v preteklosti pomenil transport po tirnicah.

Porabo energije lahko zmanjšamo samo z učinkovito rabo energije, osnutek ta segment skoraj pozablja,saj si avtorji verjetno ne predstavljajo,koliko energije potrošeno nekoristno zaradi našega načina gradnje, ko so bili energetski obratovalni stroški skoraj zanemarljivi.

Pri obravnavi so nam bili dostopni podatki o možnem zmanjšanju obratovalnih stroškov za 80 do 90% v primeru energetske obnove javnega objekta s sočasnim prehodom na rabo trajnega vira energije ( kopijo študije hranimo v našem arhivu). Napoved letne 3% energetske obnove javnih objektov je preprosto presramežljiva. Ob dejstvu, da je način novogradenj zapovedan, bi obnavljali naše javne objekte več kakor 30 let.

Zato zaključujemo naše pripombe z mislijo, da bi morali osnutek pripravljati in ustvarjati optimisti v prepričanju, da je prehod v brezogljično družbo v naslednjih dvajsetih letih v sodelovanju s pesimisti, to je z osebami,kakršne so pripravljali sedanji osnutek.

Vsekakor pa je poznan 10% izkoristek iz predhodnega sprejetega v DZ Nacionalnega energetskega programa, kar nam pomeni, da izbrani scenarij iz osnutka ne bo veljal nič več,kakor prejšnji, če ne bo istočasno tudi sprejet predpis o izvajanju z zagroženo predvideno osebno odgovornostjo.

Pri tem moramo pozdraviti avtorje umestitve prilog o umestitve v prostor energetskih objektov! Z demokratizacijo naših medsebojnih razmerij se lahko zgodi, da se bo tudi pričel dvigati javni interes skrit za oskrbo z energijo.

Moti pa nas dejstvo, da se ne posodablja sočasno z NEP, tudi ostala zakonodaja s tega področja, ki je precej zastarela in ne sledi EU trendom ( Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju iz leta 1996 po kateri je minimalna oddaljenost od bivališč 40m od osi DV (2x400kv), ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP) so naravnani precej restriktivno in agresivno ter ne upoštevajo dovolj norm EU (Aarhuška konvencija). Mislimo, da so to stvari o katerih se premalo govori oziroma razmišlja so pa zelo pomebne in zaradi njih bodo projekti padali oz. se bo njihova izvedba podaljševala. Z tem bi upoštevali ljudi, ki naj bi živeli oz. trpeli ob teh eletroenergetskih objektih.

Bioplinarna Pirniče pred dokončno porušitvijo?

Bioplinarna v Pirničah, narejena brez ustreznih gradbenih dovoljenj! V kolikor bi pričela obratovati, bi rakotvorni plin FORMALDEHID, vdihavali v lastnih hišah! – Posnetek z balkona soseda

Bioplinarna v Pirničah – Zbiralnik gnoja, ki je čez cesto, na prostem, gnoj so z velikimi traktorji dovažali tudi ponoči, tako da zaradi hrupa pol vasi ni moglo spati. Sosed zaradi smradu, dnevne sobe ne uporablja! Posnetek z balkona soseda

Bioplinarna Petač iz Zgornjih Pirnič je hotela zaradi gradnje brez ustreznih dovoljenj pridobiti novo gradbeno dovoljenje, vendar ga zaradi nasprotovanja stanskih udeležencev v postopku, katere zastopa Alpe Adria Green ni pridobila. Na podlagi dejstva, da je bila zgrajena Bioplinarna tako rekoč v celoti črno gradnja je Gradbena inšpekcija ugotovila, da je zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato je napisala sklep o rušitvi objekta. Investitor se je na ta sklep pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor.

Ministrstvo je .08.06.2011 izdalo odločbo, številka 35108-459/2010/NiK-15, v kateri navaja, da se pritožba investitorja bioplinarne zavrne, vendar ima še možnost pritožbe na upravo sodišče Poleg tega je za bioplinarno Organica Petrač s strani upravljavca Bioštrom, d.o.o., Zgornje Pirniče 71 E, 1215 Medvode bila dne 18.2.2011 vložena vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Investitor je vlogo dne 13.4.2011 brez obrazložitve umaknila. V zvezi s tem ji je bil v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku izdan Sklep o ustavitvi postopka z dne 22.4.2011 (št. 35407-4/2011).

Zaradi umaknitve vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja bomo v AAG podali zahtevo na Inšpektorat za okolje in prostor, ki je edini pristojen za vodenje postopkov povezanih z gradnjo brez ustreznih dovoljenj in zahtevali, da ustrezno ukrepa . V AAG pričakujemo, da bo inšpektorat zaradi novih okoliščin, podal sklep o takojšni rušitvi BIOPLINARNE v Pirničah.

Pripombe na energecki zakon

V Alpe Adria Green smatramo da je energecki zakon škodljiv za ohranjevanje NATURE 2000 predvsem na območju Soče in Idrijce, saj so energecki lobiji zopet vnesli v ta zakon pasti ( člen 565., 493). Zato zahtevamo da se ta dva člena umakneta ali ustrezno popravita!

Od predlagatelja zakona tudi zato zahtevamo naj se v ta zakon točno napiše, da je prepovedana gradnja novih HE na območju reke Soče in Idrijce.

in da se v členu 93 doda, da se za vse načrtovane energecke objekte, obvezno preveri javni interes, ki ne sme biti v nasprotju z voljo lokalnega prebivalstva ter že sprejetimi okoljskimi direktivami, ki ščitijo ta področja in so za ta območja sprejeta.

NOVA PRISTANIŠKA IN OKOLJSKA GROŽNJA PLINSKIH

TERMINALOV ZA TRST IN KOPER

Sobota 23. julija tiskovna konferenca v Ljubljani

Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green je v Ljubljani, na tiskovni konferenci predstavila nove uradne dokumente, s katerimi je italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo izjavila, da bo dovolila izgradnjo dveh uplinjevalnikov, katerim nasprotujejo prebivalci zaradi tveganja, ki ga predstavljata za tržaško mesto in pristanišče kot tudi za bližnjo Slovenijo.

Načrt predvideva dve napravi; eno v industrijskem pristanišču Trst in eno bolj na odprtem morju, njima pa bi se priključil še plinovod. Uplinjevalnika bi povzročila hudo škodo morskemu okolju severnega Jadrana, vplivala pa bi tudi na bližnji pristanišči – italijansko v Trstu in slovensko v Kopru, kot tudi na turizem. Nevarnost pa predstavlja tudi tveganje eksplozije, ki bi imela katastrofalne posledice v primeru nesreč ali atentatov.

Prebivalstvo in lokalne slovenske ter italijanske inštitucije trdno nasprotujejo izgradnji teh uplinjevalnikov, medtem ko negotova italijanska vlada z Berlusconijem skuša izsiliti izgradnjo (kar je v nasprotju z evropskimi zakoni in v prid velikim multinacionalkam), preden bi morala odstopiti zaradi ekonomske krize in škandala s korupcijami. Alpe Adria Green v Italiji predstavlja Greenaction Transnational.

ODPRTO PISMO VLADI RS IN PROMETNEMU IN MINISTRU RS

Zadeva: Začasni ukrep za povečanje varnosti in sprostitev prometa v Karavanškem predoru, do izgradnje še ene tunelske cevi

Povečanje varnosti ni združevanje tovornjakov v konvoje, ker nalet tovornjaka na osebno vozilo je mali požar, ki se ob strokovnem in hitrem ukrepanju tako udeležencev in gasilcev v predor morda lahko uspešno pravočasno pogasi. Pri naletu tovornjakov pa lahko takoj zagori tudi tovor, kot se je to zgodilo v požaru v Turskem predoru, kjer je zagorel tovor barve v razpršilcih.

Požarna definicija kolone tovornjakov je: »Kolona tovornjakov je kopičenje gorljivih snovi na najmanjši medsebojni razdalji z zelo učinkovitim dovodom zraka zaradi kaminskega efekta, ki ga povzročajo razlike tlakov na portalih in dinamika požara.

Samo trije primeri požara nestrjenih kolon tovornjakov:

Požara konvoja tovornjakov v predoru je požar tretjega novembra 1982 v Afganistanu v Salang predoru, kjer je po nekaterih podatkih zgorelo ali se zadušili celo do 2700 žrtev.

Predor Mt.Blank 39 žrtev popravilo 180 izpad dohodka 250milijonov €.

Predor Taueren 12 žrtev in popravilo 10 izpad dohodka 25 milijonov €.

Zato bi bilo mnogo bolj modro zagotoviti minimalni razmik med tovornimi vozili, ki naj bi znašal vsaj 500m tudi zaradi širitve vročih dimnih plinov, ki na svoji poti zanetijo požare.

Druga možnost, ki bi jo morali zahtevati prevozniki pa je, da jim zagotovijo ustrezno število vlakovnih kompoziciji in prevažajo tovornjake, do nadgradnje predora Karavanke na relaciji Jesenice-Salzburg. Ob tem da plačajo prevoznik ceno tunelnin in goriva ostanek pa krijeta državi Avstrija in Slovenija. Vozniki pa prispevajo svoj čas, ki bi ga izgubili zaradi počasne vožnje. Ob tem bi zaposlili železnice zmanjšali uničevanje cest in glede na to, da ima Avstrija veliko vodnih virov energije je tudi generalno železniški transport manjši onesnaževalec okolja kot prevoz z tovornjaki. Čeprav pa je skupna poraba energije za prevoz z vlakom zaredi večje mase, ki vključuje še vlak zelo verjetno večja. Seveda pa na to vplivajo tudi fizikalne konstante kot so trenje, ki je pri železnici nekoliko manjše in sama trasa vzponov. Ob tem je potrebno poudariti, da samo en vlak ob večerih, kot je nekdaj že obratoval nočni exspres za prevoz tovornjakov ni ustrezna rešitev.

Povečanju varnosti bi zagotovo trenutno zelo veliko pripomoglo prebarvanje predora na Slovenski strani, s čimer bi se znatno povečala osvetljenost in preglednost za voznike. Kaže pa, da bo ob takem obnašanju DARS pod sedanjim vodstvom gospe Duhovnik do podizvajalcev, bo morala kmalu sama poprijeti za čopič, če bo želela, da bo predor varen.

Črn predor ni niti varen niti lepa reklama za turizma željno Slovenijo, kot jo je promoviral lipov list že pred 21 leti. Reklamni film »Slovenija moja dežela« ni nikjer prikazoval tajkunov, korupcije, nesmiselnih investicij v jedrsko in termo energijo, zoofilije in da boj kriterij za izbor politične elite lepota in ne poštenost, odgovornost in predvsem strokovnost….

Opozarila glede nepravilnosti pri gradnji poljanske obvoznice

Civilna iniciativa Suha ob nadaljevanju gradnje poljanske obvoznice, ki prečka vas Suha, opozarja na nepravilnosti pri gradnji obvoznice in krožišča v vasi Suho. Kot poudarjajo v iniciativi, se bo zaradi izgradnje krožišča v vasi povečala poplavna ogroženost, znatno pa se bo povečal tudi promet skozi vas.

V torek se je v vasi Suha nadaljevala gradnja krožišča, ki bo del nove poljanske obvoznice, člani civilne iniciative pa opozarjajo, da je gradbeno dovoljenje za obvoznico sporno, saj ne upošteva direktive evropskega parlamenta o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti.

Član civilne iniciative Suha Franci Feltrin je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je bilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo obvoznice izdano na nezakonit način, ter da bo zaradi nasipov na bregovih Sore po izgradnji krožišča poplavno ogroženih 56 hiš v vasi Suho. V civilni iniciativi so se zato odločili, da bodo ob prvih poplavah podali kazenske ovadbe zoper odgovorne.

Predsednik okoljske organizacije Alpe Adria Green, katere članica je tudi Civilna iniciativa Suha, Vojko Bernard, je dejal, da izgradnje obvoznice ne morejo več zaustaviti, lahko pa opozarjajo na nepravilnosti pri gradnji obvoznice, ki so se začele že s pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

Pojasnil je, da se je projekt izgradnje od leta 2004 naprej štirikrat spremenil, višina nasipa pa se je postopoma z enega metra povišala na šest metrov. Iniciativa je sicer namesto krožišča predlagala izgradnjo nadvoza, ki bi po njihovem mnenju veliko manj vplivalo na okolje kot tudi na kakovost življenja prebivalcev vasi Suho.

Člani Civilne iniciative Suho so danes še opozorili, da jim je država onemogočala sodelovanje v postopkih pri pripravi gradbenega dovoljenja, prav tako pa bo kmetom z izgradnjo krožišča onemogočen dostop do lastnih kmetijsko obdelovalnih površin.

Dela na krožišču v vasi Suha so se začela sredi avgusta, vendar so bila zaradi protesta krajanov dva tedna prekinjena. Na Direkciji RS za ceste so prepričani, da je gradbeno dovoljenje veljavno.

Izgradnja obvoznice poljanske obvoznice bo stala 43 milijonov evrov, za kar je v višini 27 milijonov evrov zagotovljeno sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Če projekt ne bo zaključen v predpisanem roku do konca leta 2015, pa evropskih sredstev ne bo mogoče črpati in jih bo potrebno v celoti zagotoviti iz državnega proračuna.

IZJAVA ZA JAVNOST— JAVNI POZIV JADRALCEM

Alpe Adria Green poziva vse jadralce, ki so se prijavili na jadraljsko tekmovanje Barkolana 2011, da naj se te protestno ne udeležijo, zaradi dejstva, ki se nanašajo na izvedbo Barkovljanke in na morebitno postavitev plinskih terminalov v Tržaški zaliv.

Če bi prišlo do umestitve enega ali obeh plinskih terminalov v Tržaški zaliv, ne bi bilo več možno izvesti te regate, ker bi bil trikotnik, v katerem se izvaja Barkovljanka, zaradi varnostnih razlogov militariziran, da bi se zagotovilo varno pot tankerjem, ki prevažajo nevarne snovi. Barkovljanke ni možno premestiti v smeri proti Tržiču, saj sami jadralci bolje od nas veste, da je tam morje izredno plitvo in ni niti iste igre vetrov, kakršna je na tem delu morja.

To prireditev med drugimi sponzorira tudi podjetje Gas Natural, ki se obnaša dvolično, saj prav oni želijo zgraditi plinske terminale v Tržaškem zalivu in s tem onemogočiti nadaljevanje te tradicionalne regate. S tem, da sprejme sponzorstvo družbe Gas Natural, Barkovljanka podpira plinskih terminalov, ki bi močno posegla v prostor, kar bi bilo z ekološkega in ekonomskega vidika zelo škodljivo za razvoj celotnega Tržaškega zaliva.

Pozivamo Vas, da javno protestirate proti pokroviteljstvu podjetja Gas Natural. Sredstva namreč niso problem, saj so organizatorji Barkovljanke lani dobili 1.544.300 evrov sredstev.

Čuvajmo naše morje, to dragoceno bogastvo, in ne dovolimo, da postane ena sama velika, umazana luža.

Priporočamo se za sodelovanje in Vam želimo prijetno jadranje v čistem morju.

barcolana 2011

Župani občin ob Tržaškem zalivu in obmejnih občin z Italijo

Datum: 05.10.2011

Zadeva: Prošnja za zavrnitev izvedbe jadralne regate Barkovljanka na slovenskem morju

Želimo Vam predstaviti nekatera dejstva, ki se nanašajo na izvedbo Barkovljanke in na morebitno postavitev plinskih terminalov v Tržaški zaliv.

Če bi prišlo do umestitve enega ali obeh plinskih terminalov v Tržaški zaliv, ne bi bilo več možno izvesti te regate, ker bi bil trikotnik, v katerem se izvaja Barkovljanka, zaradi varnostnih razlogov militariziran, da bi se zagotovilo varno pot tankerjem, ki prevažajo nevarne snovi. Barkovljanke ni možno premestiti v smeri proti Tržiču, saj sami bolje od nas veste, da je tam morje izredno plitvo in ni niti iste igre vetrov, kakršna je na tem delu morja.

To prireditev med drugimi sponzorira tudi podjetje Gas Natural, ki se obnaša dvolično, saj prav oni želijo zgraditi plinske terminale v Tržaškem zalivu in s tem onemogočiti nadaljevanje te tradicionalne regate. S tem, da sprejme sponzorstvo družbe Gas Natural, Barkovljanka podpira projekt plinskih terminalov, ki bi močno posegla v prostor, kar bi bilo z ekološkega in ekonomskega vidika zelo škodljivo za razvoj celotnega Tržaškega zaliva.

Pozivamo Vas, da javno protestirate proti pokroviteljstvu podjetja Gas Natural in, če ta protest nebi zalegel, ne izdate dovoljenja za potek regate po slovenskem morju.

Sredstva namreč niso problem, saj so organizatorji Barkovljanke lani dobili 1.544.300 evrov sredstev.

Čuvajmo naše morje, to dragoceno bogastvo, in ne dovolimo, da postane ena sama velika, umazana luža.

Več svetlobe! Ali povedano drugače, naše popolno neznanje in norost!

„Mehr Licht!“, so bile domnevno zadnje besede velikega pesnika Johanna Wolfganga von Goetheja na smrtni postelji. Ob obisku sejma svetil v Frankfurtu in vožnji nazaj v Slovenijo sem večkrat pomislil ali pomeni več svetlobe tudi več varnosti na cesti. V Sloveniji v zadnjih letih izdatno pretiravamo in osvetljujemo vse povprek brez vsakršnega znanja, preudarka ali izračuna po principu več (W) vatov in več luči se bo videlo bolje, kar pa seveda ni res. Parkirišče pred fakulteto za fiziko je na primer osvetljeno ponoči ob drugi uri, ko tam res ni nikogar s 500 luksi kar je kar 2500 krat več kot je naravna osvetlitev polne lune, ki vemo že dokaj dobro osvetli okolico, da se dobro znajdemo in varno hodimo.

V tehnologiji razsvetljave se dogajajo prelomni trenutki, saj poleg vseh halogenskih, neonskih, …svetil prihajajo na trg tudi nova svetila, kjer so LED diode vir svetlobe. Pojavila so se tudi prva OLED svetila. OLED je običajno, prosojna folija ali steklo med katere je nanešena organska snov, ki jo električna napetost vzbudi, da oddaja svetlobo. Prednost OLED svetil je v tem, da svetijo v večjih površinah, svetloba pa je mehka. OLED tehnologija je zelo primerna tudi za monitorje in pojavili so se že prvi televizijki ekrani na Japonskem tržišču debeline vsega 3mm in pri večjih formatih vsega 10mm.

Edina težava do sedaj je še trajnost svetila saj vzdržijo le nekje do 5000 ur. Številni proizvajalci poskušajo v času menjave tehnologij, čim hitreje prodreti na tržišče in pri tem nemalokrat zanemarijo tako kvaliteto kot osnovne parametre dobre, varne in učinkovite razsvetljave.

Ker že nekaj let spremljam varnost na naših avtocestah in pa predvsem varnost v predorih sem tokratno vožnjo iz Frankfurta v družbi strokovnjakov za cestno razsvetljavo smo skupaj na praktičnih primerih primerjali različne prakse v različnih državah. Primerjali smo kako so osvetljene avtoceste v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Osredotočili smo se predvsem na predore, avtocestne odcepe, postajališča, usmerjevalne znake in obcestne reklame.

Barvni spekter osvetlitve

Tudi sam sem kot arhitekt bil prepričan, da je v prometu najboljša čim bolj bela svetloba saj vsaj v grafiki, fotografiji, modi kjer je zaželena barvno korektna reprodukcija velja to pravilo. Človeško oko razpoznava barve najbolj pri beli svetlobi, saj bela svetloba vsebuje celoten spekter in omogoča odboj svetlobe z različno obarvanih površin v pravi barvi. Ceste so bile običajno osvetljene z natrijevimi nizko ali visoko tlačnimi žarnicami, ki so varčne, katerih svetloba je v ozkem rumenem spektru.

Fiziologija očesa

Človeško oko zaznava svetlobo v dveh načinih in sicer z dvojnimi receptorji s čepki in s paličicami. Tako imamo dnevni vid in pa nočni, ki je več stokrat do več tisočkrat bolj občutljiv. To je dobro znano dejstvo predvsem pilotom in mornarjem, kjer upoštevajo ostre standarde za nočni vid. Tudi osvetlitev instrumentov v pilotski kabini in na ladijskem mostu letalonosilke je zelo skrbno izbrana, običajno v prilagojeni, v manj moteči zeleni, ali rdeči brvi, ki ne moti nočnega vida. Žal pa znanja o nočnem vidu le stežka prehajajo na cestno področje, še posebej v državah, ki nimajo svojih letalonosilk.

Za razpoznavanje gibanja in cestno varnost je dovolj, če uporabljamo rumeno svetlobo. Prevelika barvitost in pa predvsem številčnost svetlobnih izvorov prispevajo k efektu »Las Vegas« Zato bi tudi nova LED svetila morala biti v rumenem spektru in bi s tem prispevala k cestni varnosti.Težava pa je v tem, da so LED viri svetlobe zelo učinkoviti v modrem spektru in ko to zasenčimo z rumenim filtrom dobimo manjši tok svetlobe.

Primer kako barvni spekter, ki ga oddaja druga žarnica poveča privlačnost za insekte Obe sliki sta bili posneti na istem OMV bencinskem servisu v Ljubljani, vse žarnice ki so imele bolj moder spekter so bile na debelo obložene z pajčevino in insekti.

Osvetlitev predorov

Predori so običajno osvetljeni s svetili v rumenem barvnem spektru in to zelo različno glede na njihovo starost. Še vedno obstajajo predori, kjer je osvetlitev ne enakomerna in voznik vozi skozi serijo svetlejših in temnejših območji »prog«, kar mu povzroča stroboskopski efekt in zahtevajo stalno prilagajanje očesne zenice. To povzroča dodatno utrujenost in delčke sekunde, kjer vid voznika ni optimalno prilagojen. Zaslepitev je dejansko kemična sprememba, ki se dogaja na naših čutnicah.

V Avstriji so izumili po seriji požarov v predorih označevanje cestnega robnika. Ta svetila so zgolj ozko kotne LED diode prekrite s stekelcem in brez ustrezne optike, ki bi te dokaj močne točkovne izvore svetlobe razporedilo na večjo enakomerno površino. Svetila na zadnji strani vozili imajo pred virom svetlobe običajno še boljšo ali slabšo optiko, ki razprši ozko usmerjen vir svetlobe na večjo površino.

LED svetilna telesa porabijo malo energije in imajo dolgo življenjsko dobo. Namestili so LED bele diode na levem robniku rdeče pa na desnem robniku. Vse skupaj pa še nadgradili z dodatnimi LED prometnimi znaki, zelenimi LED označbami, ki označujejo pot za pobeg v paralelno cev. Tudi na vozilih pred voznikom je vedno več LED izvorov rdeče svetlobe.

Primer točkovnih več barvnih svetil v podoru po vzoru avstrijskih smernic, kakršne imamo tudi pri nas in ustvarjamo efektu »Las Vegas« kjer v bežišču očesa kjer je sovpadejo vse perspektivne linije zaradi številnih izvorov svetlobe ni več razpoznavno dogajanje in s tem se tudi zmanjša razdalja, ko je povprečen voznik sposoben razbrati nevarne dogodke, ki bojo zahtevajo njegovo reakcijo. Nikakor ne bi smeli biti označevalci robov beli in rdeči pa čeprav so to tako avstrijske in slovenske barve zastave. Ker je bistveno bolj pomembno, da voznik zazna pozicijske luči vozila pred seboj kot tudi njegove zavorne luči, ki so prav tako rdeče barve, kot robnik. Tako je italijansko označevanje robov ceste v rumeni oranžni barvi odsevniki ali svetili bistveno bolj varno in smiselno. V Italiji je zelo jasno razpoznati vožnjo voznika, ki bi slučajno vozil v nasprotno smer po avtocesti saj so to edine bele luči.

Če poznamo fiziologijo očesa in njegovo zaznavo vemo, da človeški možgani zelo dobro zaznavo točkovni svetlobni vir, tudi če je izven našega sorazmerno ozkega kota opazovanja. Ta zaznava se še poveča, če je svetla površina v gibanju in se nam približuje.

Človeško oko, uporablja zvijačo, da zmanjša količino podatkov, ki jih mora obdelati, za dobro zaznavanje okolice. Človek ne opazuje celotne površine slike hkrati, ampak se poslužuje racionalizacije. Človeško oko z sorazmerno ozkim kotom gledanja preleti sliko in (izstopajoče točke vire svetlobe) si v možganski skorji ustvari sliko gledane podobe. V kolikor v sliki nastopa veliko virov svetlobe, ki se zaradi našega gibanja skozi predor še hitro premikajo, si oko ustvari navidezno ponavljanje in ni sposobno obdelovati vsakega vira svetlobe posebej. Tako nastane neke vrste navidezen videnje, ki pa odstopa od stvarnega dogajanja v naši okolici. Tak način zaznavanja okolice pa je lahko odločujoč v kritičnem trenutku v predoru.

Enostavna primerjava, dva svetilnika eden pri vhodu v večje osvetljeno primorsko mesto kjer migotajo in utripajo številni viri svetlobe in le stežka razberemo svetilnik , da ne govorim o drugem plovilu, ki ga na takem ozadju sploh ne opazimo, ker nas motijo številni viri svetlobe v ozadju. Drug svetilnik pa se nahaja na samotnem otoku in je praktično edina luč, ki se periodično prižge in nam jasno kaže smer.

Običajno osvetljen nekoliko starejši italijanski predor Gran Sasso dolžine nad 10km s številnimi svetili na stropu.

Novejši ali obnovljeni italijanski predori, ki so osvetljeni po novem principu, kjer so svetila zastrta in praktično ne vidimo izvora svetlobe, predor pa je kljub temu zelo kvalitetno osvetljen, mnogo bolj varni in omogočajo varno vožnjo tudi starejši populaciji voznikov nad 40 let.

Podobno kot slabši računalniki ni sposoben slediti v realnem času premike 3D grafike, tudi človeški možgani ne morejo obdelovati preveč posamičnih točk hkrati, možganov ni mogoče nadgraditi in bili so ustvarjeni v milijonih let za gibanje s hitrostjo, kot jo je bil sposoben doseči človek z lasnim gibanjem. To hitrost smo v vozilih prehiteli za več desetkrat, možgani in naš organ zaznavanja – vid pa se v sto letih ni kaj bistveno izboljšal.

Če primerjam Slovenske predore z avstrijskimi pridemo do ugotovitev: V predoru Karavanke je osvetlitev bistveno boljša na avstrijski strani, predvsem zaradi boljše čistoče in nedavne obnove stenskih opleskov, kar se pri nas še ni zgodilo in bomo raje zamenjevali beton, kot da bi redno obnavljali zaščiten oplesk betona.

Naši novejši predori (Šentvid, Rebrnice) so bolj osvetljeni kot bi to bilo potrebno, saj bi po slovenski zakonodaji morali imeti vsi predori vgrajen na cestišču beton. Investitor DARS pa je po 25 letih gradnje Šentvida in slabih izkušnjah v Trojanah, da bi ustregel ministru pred volitvami, raje izbral asfalt. Asfalt je vsaj 2x temnejši še posebej pa v deževnih dneh in zato bi morali imeti inštalirano ustrezno več svetil v predoru, kot, če bi imeli betonsko cestišče. Pa ne samo svetil tudi dodatne ventilatorje zaradi večje požarne obremenitve. To so precejšnji dodatni stroški v času vgradnje, in pa tudi večji obratovalni stroški za porabljeno energijo, saj svetilke v predorih svetijo 24 ur.

Po štiridesetem letu nas prične zaradi staranja leče in steklovine v očesu in nečistoč v njej vedno bolj motiti bleščanje. Oko je prilagojeno gledanju približno enako osvetljenih površin. Svetila so tudi več stokrat bolj svetla kot pa ostali deli slike. Zato v sonce lahko pogledamo šele ko je tik nad morskim horizontom in mu meglice zastrejo večji del svetlobe. V cestni razsvetljavi so uporabljajo tudi svetila, ki imajo izbočeno steklo, Ker niso ta svetila visoko nad nami kot opoldansko sonce ampak le nekaj metrov nad cestiščem so v našem zornem kotu gledanja na cesto. Ta svetila svetijo namesto pod 45 stopinjami na cestišče tudi paralelno z cestiščem in jih zato vidimo v perspektivni projekciji kot številna manjša »sonca« v nizu. Svetloba, tako »prši« v vse smeri, ne pa tam kamor je namenjena na cestišče. Ta odvečna svetloba sveti v oko voznika in povzroča nadležno slepljenje in zmanjšuje voznikovo zenico in predvsem kontrast slike in s tem za nekajkrat zmanjša razdaljo, pri kateri lahko razpoznamo predmete ali črke. Kar pomeni, da je vidljivost v predoru ali cestišču, kjer so zasenčena svetila tudi nekajkrat boljša in je mogoče opaziti nevarnost na cestišču tudi nekaj razdalji prej samo zaradi ustrezne osvetlitve. Ki ni niti močnejša niti dražja, gre zgolj in samo za poznavanje fizike in ustrezne smernice, ki bi urejale izbor svetil v predorih in cestiščih, ki pa jih evropska skupnost za cestni promet še ne zmore.

Avtocestni odcepi

Običajno v tujini avtocestni odcepi niso osvetljeni, prav tako ne podvozi, in nadvozi, ki prečkajo avtoceste, kot je to praksa v zadnjem času pri nas. Človek bi mislil, da je zato pri nas manj smrtnih žrtev na cesti pa temu žal ni tako. Če osvetlimo avtocestni izvoz vidimo bolje zato tudi lažje pripeljemo v ta odsek z večjo hitrostjo, poleg tega pa se ta osvetljeni odsek nekje prične in konča. Te točke pa so tiste, kjer bo voznik trenutek zaslepljen ali zatemnjen, ko se mu bo prilagajalo oko in bo zato na teh mestih ne da bi kaj videl lahko povzročil nesrečo. Obnašamo se po predpisih, ki so jih sestavili lobiji, ki prodajajo svetila in elektriko in slepo verjamemo, da pomeni več luči tudi večjo varnost. Edino še v Belgiji so tako nesmiselno razsipni, kjer osvetljujejo vse avtoceste v celoti.

Podobno kot so pri nas osvetljene avtobusne postaje brez potrebe cele noči pa čeprav zadnji avtobus pripelje ob 22:00 in prvi odpelje ob 6:00. Prezapleten vozni red, da bi omogočal nastavitev prižiganja svetil glede na uro in ne glede na fotocelico.

Osvetlitev postajališč

Na vsej poti po Avstriji in Nemčiji smo videli veliko postajališč, ki običajno niso osvetljena in omogočajo počitek v mraku ali temi voznikom. Kot izjema verjetno najbolj osvetljenega postajališča v Avstriji, bije v oči in slepi postajališče na severnem portalu Turskega predora. Tam, kjer je nekoč stalo gostišče je sedaj baza graditeljev predora, zraven pa se nahaja obnovljen bencinski servis in parkirišče. Parkirišče je osvetljeno s LED svetilkami v belem oziroma celo modrem svetlobnem spektru, svetilke so nameščene pod kotom in njihovo bleščanje je mogoče zaznati na celotnem pobočju okoliških hribov v oddaljenosti več kot 1000m. Počivanje na tako močno osvetljenem postajališču naj si bo to za profesionalne voznike tovornjakov ali pa naključne turiste je zelo slabo, saj je ta svetloba nekaj sto krat močnejša od svetlobe polne lune za katero vemo vsi moti dobro spanje.

Poleg tega pa je njen barvni spekter zelo moteč saj se ob taki svetlobi ne tvori hormon melantonin in so ljudje, ki bi želeli počivati na takem parkirišč po počitku še vedno utrujeni in prikrajšani za hormon in antioksidant, ki uravnava človeški bioritem. Podobno kot bi leteli z letalom proti vzhodu in ne bi ujeli svojega ritma počitka (jet leg). clip_image014

LED svetila obrnjena pod 45 stopinj osvetljujejo celotno dolino.

Veličastno osvetljeno pobočje ob postajališču Taueren severni portal

Osvetlitev prometnih tabel

Imena krajev so v Nemčiji izpisana običajno na modri podlagi z belimi črkami in na foliji, ki je prevlečena z drobnimi kroglicami, ki zelo učinkovito odbijajo svetlobo vozila nazaj v smeri voznika in je vidljivost brez dodatnega osvetljevanja tabel izredno dobra table pa so osvetljene izredno enakomerno.

Na odcepu za Innsbruck in pred Münchnom je še nekaj velikih starejših tabel nad cesto, ki so aktivno osvetljena z neonskimi svetili v notranjosti table. Te table so bile v času naše vožnje neenakomerno osvetljene številna svetila so bila pregoreta, kar je zelo verjetno tudi posledica zime in izbora slabše primernih svetil za nižje temperature. Vsaka zamenjava svetil zahteva demontažo zaščitnega ohišja in zato tudi neljube zastoje in preusmerjanje prometa. In že preprost test štirih opazovalcev v vozilu je pokazal da so odsevne table čitljive s kar trikrat večje razdalje kot dodatno osvetljene, kjer je osvetlitev neenakomerna.

Hrvaška uporablja v Istri napisne table, ki jih sestavljajo aluminijasti profili, ki so temperaturno bolj prevodni in na takih tablah se ne pojavlja težava z usedanjem kondenza in posledično ne enakomerne odbojne površine.

Pri nas sta opazni dve veliki napaki napisnih obcestnih tabel.

Očitno uporabljamo za nosilno konstrukcijo steklo armirane poliestrske smole in kovinsko konstrukcijo, tako imajo ojačitve večjo toplotno vztrajnost kot ostali deli table. Zato se table ne enakomerno toplotno prevodne čemur je posledica ne enakomerno rošenje na odbojni površini table, kar bistveno poslabša odsevnost in vidnost v nočnem in jutranjem času, ko je vidljivost označevalnih table najbolj pomembna.

Druga pomanjkljivost pa je opaziti, da uporabljajo namesto enega kosa podložne lepilne folije več manjših kosov ali celo različne kvalitete folij in zaradi prekrivanja lepilne folije znaki delujejo, kot bi bili sestavljeni iz flik, ki so na robovih slabše vidni predeli, kar zopet zmanjšuje razpoznavnost in varnost na cesti. Odgovorni, ki so zadolženi za varnost na Slovenskih cestah in avtocestah pa kot, da nikoli ne pogledajo čez plot kako imajo to urejeno v drugih državah.

Reklamne table

V Avstriji na poti proti Salzburgu smo ob avtocesti opazili nekaj tabel, ki so izključno opozarjale na varno vožnjo. Ni bilo opaziti nobenih reklam za pico, lokalno gostilno, strešna ali fasadna okna, različno ožgane ritke ali krofe kar je običaj pri nas. Tudi velikih več deset metrskih osvetljenih panojev nismo opazili z izjemo v Ingolstadtu, kjer je bila zelo očitna primerjava med panojem s reklamo za pohištveno trgovino, recimo normalno osvetljeno in zelo presvetljeno – kričečo, za voznike na avtocesti motečo in nevarno reklamo lokalnega proizvajalca avtomobilov

Primer normalno osvetljene obcestne reklame na fasadi in na desnem robu vsaj 5 krat bolj močno osvetljena reklama lokalnega podjetja avtomobilov, ki mu očitno ni mar varnost mimo vozečih šoferjev, ki jih njihova reklame ne samo pritegne pogled ampak tudi zaslepi.

Celo oddajnikov GMS telefonije ni bilo veliko opaziti vsakih nekaj sto metrov, ker jih očitno nameščajo nekoliko stran in morda v obronke gozda, da ne kazijo krajne, vse to kar je pri nas še velika neznanka.

Dejstvo je, da je mogoče z razsvetljavo veliko privarčevati saj na primer porabijo mesta kot so na primer Maribor po javno dostopnih podatkih njihovega proračuna na spletu 25€/prebivalca/leto za razsvetljavo ali povedano drugače več kot 120€/aktivnega prebivalca/leto, če odštejmo vse otroke in upokojence.

Če pa je ta razsvetljava ob tem da je zelo svetla še zelo blešči kot na primer severna ljubljanska obvoznica, ki je razsvetljena s svetili, ki več svetlobe razpršijo horizontalno v atmosfero, kot jo dejansko pride na osvetljevano cestišče in pri tem bleščijo voznikom in zmanjšujejo njihov varnost.

Res je vprašljivo, kdo in kako usposobljeni so tisti, ki vodijo te naše ustanove (DRSC, DDC,…), ki so odgovorne za varno osvetljevanje cest in porabo našega denarja. Morda bi veljalo naše ceste graditi tudi najbolje ne samo najdražje in ko se zgledujemo pri Avstriji in njenih smernicah za predore bi veljalo včasih poškiliti tudi v Italijo in na Hrvaško.

Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe

Harsco že seje belo žlindro iz Acronija

Ameriško podjetje še nima okoljskega dovoljenja, predelavo žlindre naj bi začeli prihodnje leto, zdaj poteka predpredelava

Slovenija – petek, 14.10.2011 Tekst: Primož Knez

Jesenice – Ameriško podjetje Harsco že dva meseca znotraj kompleksa jeseniške železarne Acroni predpredeluje belo žlindro. “Večje kovinske kose s pomočjo sejanja žlindre izločamo in jih vračamo Acroniju v proizvodnjo. Gre za žlindro, ki nastaja sproti, pa tudi za odloženo žlindro s kupa ob Acroniju na pobočju reke Save,” je razložil direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj.

Gromozanski kupi žlindre za Acronijem počasi, a vztrajno lezejo v Savo in jih je nujno treba predelati. Priprave so že začeli, čeprav ameriško podjetje Harsco še nima dovoljenja za postavitev obrata za predelavo žlindre. (Foto: Primož Knez)

Za to delo je Harsco že zaposlil dobrih deset ljudi, na mesec pa na tak način lahko obdelajo od nekaj deset do sto ton bele žlindre.

Bela žlindra je ostanek proizvodnje jekla, ki poleg mineralnih snovi vsebuje tudi majhne delce težkih kovin. Večina žlindre je sicer manj nevarna črna. Pri beli žlindri je problem, da se pri transportu ali predelavi dviga bel prah, ki se nalaga v zemlji, na vrtovih, okenskih policah…

Žlindre se prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa

Lanska raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo je pokazala, da so jeseniška tla močno onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami, kar je tudi posledica dolgoletnega železarstva in slabega ravnanja z žlindro, ki se je prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa. Desetletja so žlindro odlagali na industrijsko odlagališče PTO v Slovenskem Javorniku in na začasno odlagališče za Acronijem, ki zdaj počasi, a vztrajno leze v Savo.

Acroni se je lani le odločil, da bo rešil problem bele žlindre in podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem Harsco, ki naj bi v Acroniju postavil obrat za mokro predelavo žlindre. Spomladi je Harsco načrte predstavil na občini in krajanom Slovenskega Javornika. Načrtovali so, da bodo okoljevarstveno dovoljenje dobili junija, a ga še vedno niso. Tako se verjetno zamika tudi gradnja objekta, kjer bi v zaprtem prostoru žlindro ločevali na mineralni del, ki ga bodo prodali avstrijski betonarni, in kovinski del, ki bo šel nazaj v proizvodnjo. Ljudi pa predvsem skrbi, kaj bo, ko bodo kupe žlindre prekladali in vozili v predelovalnico.

Več kot očitno pa prav to zdaj že počnejo. “Predpredelava bele žlindre poteka že vse poletje, tako da se v proizvodni proces že vračajo kovinski produkti tega procesa, s strani podjetja Harsco pa smo obveščeni, da pridobivanje dokumentacije in dovoljenj poteka po načrtu,” je sporočil direktor Acronija Slavko Kanalec. Andrej Begelj je dodal, da pričakuje dovoljenje v dveh mesecih.

“Prvič so nam vlogo zavrnili, saj smo jo morali dopolniti. Pripravljamo tudi gradbeno dovoljenje, prihodnje leto bi lahko začeli graditi, predelavo pa začeli leta 2012,” je dodal Begelj. Po načrtu se bodo najprej lotili kupa žlindre za Acronijem, nato pa še starega kupa na Slovenskem Javorniku. “Pripravo na predelavo smo začeli zato, da ne bo čez nekaj let tega treba delati še enkrat. Prah se zaradi našega dela ne dviga, transportne poti močimo z vodo, vpliva na okolje ni,” je zatrdil Andrej Begelj.

Žlindre ni mogoče predelovati brez vpliva na okolje in prebivalce

V postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja se je občina Jesenice prijavila za vlogo stranskega udeleženca v postopku, da bi lahko na tak način preverjala, ali načrti Harsca ne bodo še dodatno poslabšali okolja na Jesenicah.

Podobno so storili tudi v organizaciji Alpe Adria Green. Predsednik AA Green Vojko Bernard je pojasnil, da s predvideno tehnologijo Harsco ne more predelati žlindre brez dodatnih vplivov na okolje in prebivalce.

Z Inšpektorata RS za okolje so na naše vprašanje, ali Harsco lahko predpredeluje žlindro brez ustreznih dovoljenj, odgovorili, da bodo naše vprašanje obravnavali kot novo prijavo in jo obravnavali v začetku prihodnjega leta.

“Rešitev je edino popolnoma zaprt sistem, se pravi kupola čez kupe žlindre, kar pa je verjetno težko izvedljivo in drago. Dobro bi bilo, da nehajo saditi rožice in jasno povedo, s kakšno tehnologijo in na kakšen način bodo reševali ta naš jeseniški problem. Upam, da bo to jasno na javni razpravi pred izdajo okoljskega dovoljenja,” je poudaril Vojko Bernard. O predpredelovanju žlindre znotraj Acronija ni vedel ničesar. “Presenečen sem nad vašo informacijo, prepričan sem, da tega ne bi smeli delati brez dovoljenja Agencije za okolje. Očitno bo treba zadevo preveriti in obvestiti pristojne službe,” je napovedal Bernard.

ALPE ADRIA GREEN

Poslano inšpektorju za okolje in prostor – Kranj

Spoštovani!

Podjetje Harsco Minerali d.o.o.,za predelavo žlindre na področju ACRONI- ja, je pred nekaj časa pričel z predelavo žlindre, brez okoljevarstvenega soglasja. V AAG ter okoliškim prebivalcem ni poznano, kaj se na tej lokaciji resnično predeluje, saj bi za objekt v katerem bi predelovali žlindro potrebovali tudi gradbeno dovoljenje. Prosimo Vas, če preverite, če delujejo skladno z izdanimi dovoljenji in zakonodajo!

V Alpe Adria Green pričenjamo meriti imisije, z novo prenosno merilno napravo UV HOUND – MULTI GAS ANALIZATORJEM, ki ga je izdelalo podjetje CEREX iz Amerike. Merilna naprava je trenutno v stopnji testiranja. Teste smo že opravili na Institutu Jožef Stefan, konec meseca novembra pa bodo napravo testirali še na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Z njo je možno izvesti meritve preko 30 vrst plinov, med njimi tudi formaldehida.

MEDNARODNO PRISTANIŠČE, KI JE POD NADZOROM ZDRUŽENIH NARODOV BO NADZOROVAL NATO?

Med številnimi bremeni, ki italijanska administracija nalaga Pristanišču Trst, je tudi ta, da je to opredeljeno kot “jedrsko pristanišče.” Zaradi svoje strateške lege spada med tiste, v katerih lahko vojaške ladje na jedrski pogon in z jedrskim orožjem vstopijo ali plujejo (na sliki: zasidrana letalonosilka ZDA v pristanišču S.Bartolomeo) . V praksi je to NATO- va prisilna razlastitev suverenosti ozemlja (STO-TLT) pod pristojnostjo Združenih Narodov.

Ta prisiljeno vojaška usmeritev edinega prostega mednarodnega pristanišča na Jadranu, odlično predstavlja italijansko vizijo o tem, kaj mora biti Tržaško pristanišče: sekundarna luka, čigar strukture se lahko uporabi za najbolj strupene in nevarne tovore. Dejstvo je, da je Trst že glavni naftni terminal sredozemlja ( strateško pomemben za NATO) in da ga italijanska država hoče spremeniti v pristanišče-postanka goriv, z gradnjo dveh plinskih terminalov.

Je sploh mogoče, preko nezanemarljivih vidikov mednarodnega prava (kjer država, ki nima suverenosti nad ozemljem odloči o razvoju zemljišč tega), vskladiti tako nevarne dejavnosti v tako ozkem zalivu kot je Tržaški? Terminal olja, plinski terminal in plavajoče jedrske elektrarne, vse v omejenem loku dvajsetih kilometrov …noro! P.E.E. (Piano emergenza esterno-Zunanji načrt za silne primere) jedrskega pristanišča v Trstu, postavi varnostno razdaljo vojaških ladij v primeru nesreče:

5 km. za enote 60 MW moči

10 km. za enote do 130 MW moči

20 km. za enote do 450 MW moči

To le v projektu dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, kjer ni nihče upošteval jedrske nevarnosti. Kaj bi se zgodilo na primer, če bi ladja za prevoz plina trčila v vojno ladjo na jedrski pogon?

Kako ranljivo je varovanje Tržaškega zaliva naj za primer navedemo samo Barcolano 2011.Gorivo za policijske čolne so morali, zaradi pomanjkanja denarja, kupiti organizatorji Barcolane, da so ti lahko izpluli in varovali jadralce! V kolikor bodo zgrajeni plinski terminali je zelo vprašljiva varnost in sprašujemo se kdo bo za varovanje kupil Tržaškim policistom gorivo? Morda evropska komisija za okolje, ki tako trmasto vztraja, da bo za varnost poskrbljeno!!!

Naša št: I.B.-001/2011

Datum: 08.11.2011

Policijska uprava Ljubljana

Sektor kriminalistične policije

Prešernova 18, 1001 Ljubljana

Naznanitelj: Alpe Adria Green mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, cesta Franceta Prešerna 26, 4270 Jesenice,

ki ga zastopa: Vojko Bernard – Predsednik društva

KAZENSKA OVADBA

Zoper: neznane storilce

Zaradi suma kaznivega dejanja zlitje smrdeče tekočine ter zavrnitve ukrepanja po uradni dolžnosti, ki lahko ogrozi podtalnico in s tem ogrozi zdravje prebivalcev na območju občine Ilirska Bistrica in širše.

Poslano v vednost:

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Slovenska cesta 41, 1000 Ljubljana

3. novembra okoli 18 ure smo dobili na Alpe Adria Green obvestilo da na področju Ko.Globovnik – Ilirska Bistrica nekdo pretaka smrdečo tekočino iz avto – cisterne v traktorsko cisterno in da tekočina izteka zaradi netesnosti tudi v okolje. Takoj smo na ta kraj poslali našo ekološko patruljo, ki je prispela na kraj dogodka, kjer se je zgodil spust smrdljive tekočine ( po vonju sodeč, naj bi bila gnojnica) iz cisterne. Patrulja AAG je na kraj dogodka prispela okoli 18.40 ure.

Patrulja AAG je ugotovila, da na kraju dogodka tam ni več nikogar, razen izlitja tekočine. Pred tem je bila na tej lokaciji, že policija iz Ilirske Bistrice(preverjeno), ki smo obvestili iz AAG, informacijo pa smo prejeli od podžupana Ilirske Bistrice g.Vojkota Tomšiča, ta je poklicala okoljsko inšpekcijo, vendar ta ni prišla, ker je kar po telefonu ugotovila (brez analiz), da gre za gnojevko, ki pa da ni nevarna. Cisterna iz katere so pretočili tekočino v traktorske cisterne, pa je ostala na kraju dogodka do jutra. Koliko je bilo izpusta je težko reči, ker je šlo verjetno za prečrpavanje iz cisterne v traktorsko cisterno.

Pred tem so okoli 15 ure iz traktorske cisterne zalivali parcelo nasproti sejmišča preko ceste Il. Bis. – Podgrad kakšnih 500 m od sejmišča ob potoku, ki se izliva v reko Reko, spada pa pod Ko. Dobropolje, lastnik parcele je tudi iz Dobropolj in je zalival svojo parcelo, o obeh dogodkih je bil obveščen župan Ilirske Bistrice.

Na razgovoru pri županu Ilirske Bistrice, ki je bil dne 04.11.2011 in na katerem je bil tudi poleg članov AAG patrulje prisotna tudi komunalna inšpektorica ga.Karmen Pugelj iz občine Ilirska Bistrica. Pred vsemi je župan poklical podkomandija PP Ilirska Bistrica, ki je ta dogodek potrdil in jezno odgovoril, da v tem ni nič spornega, ker je okoljska inšpektorica zatrdila, da vsebina izpusta ni sporna. Župan je vztrajal naprej in dobil odgovor podkomandirja PP Ilirska Bistrica, da preveč gleda filme. Župan I.B. je v nadalje po telefonu poklical še okoljsko inšpektorico in vprašal zakaj ne ukrepajo, vendar mu v dobre pol ure ni znala razložiti zakaj niso vzeli vzorcev tega izpusta, v nadaljevanju razgovora jo je vprašal, če je res potrebno gnojiti grmovje ob cesti. Odgovor je bil, da je to dovolil lastnik parcele. Po razgovoru z županom nas je poklical, lastnik dotične pognojene parcele ( »pognojili« so mu grmovje, ki loči pot in parcelo), ki je dejal, da ni dal soglasja za izpust smrdeče tekočine in je tudi on poklical policijo, policist na drugi strani žice pa ga je samo nadrl. Lastnik parcele je priznan eko kmet g. Milenko Oblak in vedno je korektno sodeloval z vsemi inštitucijami. Večkrat dnevno tudi kontrolira, če slučajno kdo ne zliva tekočine iz traktorske cisterne na njegove parcele.

Viri podtalnice so padavine ter pronicanje površinske vode v podtalje. Padavinska voda izpira s pretakanjem po površju ter pronicanjem v tla in podtalnico različne snovi, lahko tudi strupene kemikalije. V takih primerih voda ni primerna za pitno vodo, zato jo morajo prebivalci Ilirske Bistrice z okolico prekuhavati.

Pitna voda, primerna za preskrbo prebivalstva in proizvodnjo živil, mora ustrezati kakovostnim merilom pravilnika o higienski neoporečnosti vode po mikrobioloških, fizikalnih, kemioloških in radioloških lastnostih ter glede vsebnosti pesticidov in bojnih strupov.

V kolikor je bila spuščena gnojnica jo, po Uredbi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur.l. RS 84/2005), po 15.10. ne smejo zlivati gnojnice na polja.

Z izpusti iz cistern so lahko spustili tudi strupene kemikalije, kot so delci težkih kovin, pesticidi, organska topila, poliklorirani bifenili, policiklični aromatski ogljikovodiki, fenoli in druge škodljive kemikalije, ki so dokazano rakotvorne in vplivajo na delovanje in razvoj organizma že v majhnih sledeh, zato bi morali biti odvzeti vzorci zemlje, kar pa je zato pristojni organ opustil, policija pa proti njemu ni ukrepala, temveč ga je samo pozvala naj pride na kraj dogodka. Na zgoraj omenjenih površinah se igrajo tudi otroci, ki lahko z igro použijejo tudi onesnaženo oz. strupeno zemljo, ter vodo iz potokov.

Okoljski inšpektorat bi moral ugotoviti vsaj, da sta bila kršena Zakon o vodah in Uredba o ravnanju z odpadki in zoper kršitelja uvesti tako inšpekcijski kot tudi prekrškovni postopek.

POROČILO PROGRAMSKE KONFERENCE AAG z dne 29.10.2011

Na konferenco-pripravo okvira programa delovanja je prispelo 20 udeležencev.

Najprej smo prisotni potrdili potek konference.

Sobota 29.10.2011 – Od 8 – 8 ure 30 min – Prihod udeležencev iz bližnjih krajev

Ob 9.00 – Predstavitev programa dela AAG v letošnjem letu

Ob 9.30 – Izoblikovanje dolgoročnega programa dela AAG org. od 1012

do 1016 leta. Pri tej točki sodelujejo vsa društva iz držav članic

AAG zato Vas prosim, da s seboj prinesete predloge za

nadaljne delo AAG, da jih boste predstavili na konferenci.

Ob 13.00 – Kosilo

Ob 14.00 –Dokončno oblikovanje programa dela in potrditev tega.

Ob 15.00 – Sprejem dopoljenega Statuta AAG, zaradi raširjenega dela AAG – merjenje emisij

ter prikaz meritev z inštrumentom za merjenje emisij.

Ob 16.00 – Dogovor o skupnem nastopu v Jugovzhodni Evropi in Italiji

Ob 16.30 – Razno

Ob 17.00 – Zakjuček konference

S programom smo se strinjali.

Potem je predsednik AAG na kratko predstavil delovanje AAG, programske smernice in opravljeno delo.

Predal je besedo predstavnikom iniciative iz Pirnič, ki so opisali problematiko Bioplinarne Pirniče.

Nato se je predstavila lokalna iniciativa iz Ilirske Bistrice: Nova ideja za razvoj Ilirske Bistrice. Prav tako so opisali problematiko bioplinarne s katero se soočajo. V obeh primerih se je razvila debata o možnih korakih za naprej.

Oboji so opozorili na neznosen smrad in neustrezno zakonodajo, ki naj bi urejala delovanje Bioplinarn.

Primorski člani so poročali o aktivnostih in problematiki žaveljskega zaliva in plinskih terminalov, o političnih pritiskih. Poročali so tudi o aktivnosti v zvezi z nameravano gradnjno igrišča za golf na obali.

Obravnavali smo tudi problematiko TEŠ6, dotaknili smo se tematike odpadkov in smeti in nezakonitega krčenja gozdov v Sloveniji ter pomanjkljivih filtrirnih sistemih v slovenski industriji.

Predstavniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine so prav tako poročali o svojih aktivnostih in nam posredovali veliko zanimivih predlogov za izboljšanje našega delovanja.

Nato smo se razdelili v dve delovni skupini, ki sta oblikovali programski okvir delovanja AAG:

Prva skupina je poudarila naslednje:

Povečati organizacijsko moč organizacije:

- EU projekti (imeti tim ljudi, ki so sposobni pisati projekte, ki poznajo prevne, administrativne regulative, ki so pomembne za uspešnosti projektov, izobraževati osebe za pisanje projektov – izkoriščanje delavnic in izobraževanj, ki jih nudi mreža nevladnih organizacij)

- finančni management ( upravljanje denarja – ključno za projekte)

- izobraževanje oseb za PR in lobiranje

- razporediti sprejemanje odločitev in odgovornosti na vse aktivne člane (zaradi stresa in pritiskov)

- vključitev strokovnjakov iz posameznih področji, zaradi argumentiranja v različnih situacijah (pravniki, kemijci, biologi, fiziki, gozdarji, zdravniki, drugi)

Poziv k ODGOVORNOSTI:

- apelirati na odgovornost krivca (direktna izpostavitev odgovornega)

- obveščanje prizadetih ljudi o dotičnih zadevah

- negovati odnos z novinarji, ki bodo probleme objavljali in apele ‘za pomoč’ predstavili širši populaciji

- pokazati javnosti problematiko in iskati skupne možne rešitve

Delo z mladimi – pripravljati in vzgajati bodoče voditelje v društvu. Vzgajati eko-voditelje

Druga skupina je poudarila naslednje:

Opredelitev delovanja civilnih iniciativ – osnovni pojmi in informiranje, okoljsko pravo in nudenje pomoči iniciativam.

Logistika (organizacija delovanja društva, pisarna, sodelovanje z novinarji, strokovnjaki, lobiranje, pisanje projektov, pridobivanje sredstev, ustrezna administracija, osveščanje, izobraževanje, informiranje)

Help desk – pripraviti nekakšno prvo pomoč za ljudi, širšo populacijo in civilne iniciative, ko se soočijo z ekološkim problemom (pravna, svetovalna, direktna pomoč)

Terminologija (informiranje in obveščanje ljudi o pojmih kot so trajni viri energije, obnovljivi viri energije, zaradi napačne rabe izrazov)

Vsebina delovanja: a/ energijska samostojnost (prehrambena samooskrba – pomembnost izrabe kmetijskih zemljišč in pidelave lastne hrane – obdavčitev hrane, ki je uvožena-in jo lahko pridelamo doma!, energetska samostojnost – elektrika, ogrevanje na sonce, vodo, zemljo, veter)

b/gnojenje z umetnimi in naravnimi gnojili – osveščanje o uporabi in o Sloveniji kot kraški deželi

c/merjenje onesnaženosti zraka in pomoč prebivalcem okoli bioplinarn

Sledilo je kosilo, po kosilu smo si ogledali akumulacijsko jezero na Rudnem polju, seznanjeni smo bili z vsemi nepravilnostmi izgraditve le tega.

Sledila je predstavitev naprave Cerex Hound – naprave za merjenje onesnaženosti zraka in možnosti njene uporabe.

Nato je Vojko Bernard opozoril na par ključnih dejavnikov delovanja AAG:

- predstavil je nov statut in opredeljene dejavnosti društva.

- Postali smo društvo v javnem interesu (kar je pomembno za vključitev v okoljske postopke), pridobili bomo tudi status društva v javnem interesu za naravo.

- V Škofji Loki smo se izpostavili zaradi izgradnje obvoznice, izpustov industrijskih dimnih plinov.

- sodelujemo pri uvajanju novih energetskih virov (URE, OVE)

- uvajamo projekt Čistoča rek – Sava od izvira do izliva v Donavo

- smo ponosni člani TckTckTck svetovne organizacije za varstvo okolja

- Sodelujemo pri spremljanju delovanja podjetja Harsco – za predelavo bele žlindre na Jesenicah.

Vojko Bernard je povedal, da bomo v kratkem odprli pisarno AAG, ki bo na Jesenicah in zaposlili človeka, ki bo zagotovil nemoteno delovanje društva in doprinesel k profesionalizaciji.

V upravni odbor sta bila izvoljena članica ga.Matildo Škrj iz Ilirske Bistrice – za varovanje narave ter g.Aleksandra Vidmarja za zeleno industrijo.

Udeleženci programske konference so zaključili, da je bila konferenca uspešna in da bo AAG deloval v pozitivni smeri naprej. Zapustili so jo dobre volje in polni idej za delovanje naprej.

Predsednik Alpe Adria Green: Vojko Bernard

Zapisala:mag.Saša Mlakar

V ALPE ADRIA GREEN združujemo že več kot 200 prostovoljcev v Sloveniji. Po drugih državah pa je še preko 500 članov.

Vsi se trudimo, da vsak po svojih močeh doprinese k delu organizacije. Naš glavni cilj je da zapustimo našim zanamcem okolje in naravo tako, da bodo lahko zdravo živeli in ustvarjali.

Še naprej si bomo prizadevali, da preprečimo ekološke katastrofe, ki vplivajo na podnebne spremembe istočasno pa bomo pomagali vsaki sredini, ki se srečuje z ekološkimi problemi. Organizacijo si želimo narediti odprto za vse narode v jugovzhodni Evropi, saj bomo le enotni lahko osvestili prebivalce, ki živijo na tem področju, da ekologija ne pomeni samo čisto okolje temveč tudi bolj zdravo in kvalitetno življenje nas vseh.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Alpe Adria Green – Za prihodnost naših otrok

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Tel:+38645836640, GMS: +38651311450, Email: alpeadriagreen@gmail.com

 

V SOŽITJU Z NARAVO št:3

Junij 2011

Kdo financira okoljsko organizacijo Friends of the Earth (Prijatelji zemlje), ki obsoja okoljevarstvenike organizacije AAG? – Evropska Komisija…???

Državni kongres Prijateljev zemlje, ki je potekal v Rimu 24. aprila 2010, je bil posebne vrste. Zgleda namreč, da so ga v glavnem posvetili načrtovanju »kaznivih« dejanj za predstavnike druge okoljske organizacije AAG, ki so bili prej člani Prijateljev zemlje. Kongres je odločil v prid kazenskim ovadbam proti »drugim okoljevarstvenikom«, ki so jih na sramoten način izpisali iz društva Prijatelji zemlje, le-ti pa so nadaljevali svoje bitke, ne da bi se predali pred ustrahovanji in celo smrtnimi grožnjami (glej primer Roberta Giurastante).

Tako je nastala paradoksalna situacija. Prijatelji Zemlje, ki v Italiji predstavljajo FOEI (Friends of the Earth Internacional), so vložili obtožbo zaradi obrekovanja prav za predstavnika nove okoljske organizacije AAG, ki se neutrudno bori proti uničujočim projektom plinskih terminalov v Tržaškem zalivu (dva uplinjevalnika, ki ju Italija močno podpira, Slovenija pa je proti njima). To so projekti, kjer so v igri milijarde evrov, energetske industrije pa bi tukaj imele svoje velike posle. Vendar pa je to za okolje nesprejemljivo. Majhen Tržaški zaliv, ki si ga delijo tri države (Italija, Slovenija in Hrvaška), je namreč že sedaj najpomembnejši naftni terminal Sredozemlja in nima take kapacitete, da bi prevzel promet 16 milijard m3 plina na leto, ki bi ga uplinjevalniki prinašali. Prav okoljska organizacija AAG je javno predstavila dokaze o ponaredbah študije o vplivih na okolje enega od dveh projektov (Gas Natural v tržaškem pristanišču), za katerega so italijanske oblasti že izdale soglasje.

Kako lahko odobrijo napravo, ki ima velik vpliv na okolje, poleg tega pa so tu še ponarejeni podatki v zvezi s tem in tudi kršena pravila o varnosti (zakon Seveso)? Prav tako ne smemo pozabiti na kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešila španska družba Gas Natural- Fenosa v Srednji Ameriki, o čemur je prav tako poročala AAG, ki je vse to tudi predstavila evropskim inštitucijam. Tega res ne sme pozabiti Evropska skupnost, kjer naj bi bilo poskrbljeno za pravice ljudi.

Vendar pa se Friends of the Earth (kratica FOE) glede tega sploh ni izrazila, čeprav je to pomembna zadeva. Odsotni so bili na vseh nivojih, tako v Rimu kot tudi v Bruslju. Nobenega uradnega mnenja o uplinjevalnikih. Vendar je organizacija prisotna tudi na Hrvaškem, ne samo v Italiji. Hrvaška pa je država, ki se je projekti terminalov prav tako neposredno dotikajo. Zgleda tudi, da naj bi bil blagajnik FOEI prav Hrvat.

Seveda, če se upiraš oblasti, je življenje težko. O temu lahko pričajo borbeni sodelavci AAG, ki so v prvi liniji, kadar je treba braniti zakonitost. Ti ljudje ne mislijo na javna financiranja, ker vedo, da jih ne bi dobili, medtem ko jih FOE dobiva. In tudi velike vsote denarja. Med največjimi ekonomskimi podporniki je namreč prav evropska komisija za okolje, ki jo vodi slovenski komisar Janez Potočnik.

Na spletni strani FOE najdemo nekaj glede teh financiranj in na kratko bomo poskusili obnoviti situacijo:

- FOE dobiva finančno podporo Evropske unije s strani oddelka za okolje (J. Potočnik)

- FOE na noben način ne nasprotuje projektom o terminalih v Tržaškem zalivu

- AAG pa se ne strinja s projekti o uplinjevalniki v Tržaškem zalivu in se temu upira z močnimi akcijami (pritožbe in ovadbe na evropske inštitucije)

- AAG ne dobiva nobenega financiranja od Evropske Komisije

- FOE obtožuje dva predstavnika AAG, ki se borita proti uplinjevalnikom

- Predstavnika AAG sta obsojena s strani italijanskih oblasti, ki podpirajo uplinjevalnike

- Eden od dveh članov AAG je doživel grožnje o smrti v mafijskem stilu zaradi svojih dejanj, ki preveč motijo oblast

- Evropska unija-oddelek za okolje- je bil obveščen o teh grožnjah, ki jih je doživel predstavnik AAG, vendar je kljub temu izjavil, da »ni mogel ničesar narediti«

- Evropska Komisija je zamrznila zelo podrobno napisane in predstavljene pritožbe, ki jih je predstavila AAG v zvezi s plinskimi terminali. Te predstavljene kršitve bi že bile dovolj, da bi se sprožil postopek o kršitvi zakonov s strani Italije.

Razmisliti moramo o vsemu temu. Kot evropski državljani se moramo vprašati, kako lahko dovolijo komunitarno financiranje ONG in kdo kontrolira demokratičnost teh struktur.

Drugače tvegamo, kot se to kaže v tem primeru, da javni denar uporabljajo za ne preveč zgledna dejanja. Morda Evropska Komisija na skriven način financira kazenske postopke tistih, ki se zgledujejo po legalnosti? To vprašanje se nam pojavlja spontano, na odgovor pa bomo počakali, da nam ga podajo evropske inštitucije.

Evropska Komisija, ki ji predseduje g. Janez Potočnik in bo v ponedeljek 10.01.2011 eden izmed ovodnih govornikov na zaključnem podnebnem posvetu “Prehod v nizkoogljično družbo” v Ljubljani v prostorih gospodarske zbornice, bi nam moral sam pojasniti zakaj je komisija zamrznila pritožbe, ki jih je AAG posredovala komisiji v zvezi s plinskimi terminali, čeprav je splošno znano, da politični dogovor ni več mogoč. Ravno tako bi nam lahko pojasnil eventualno financiranje nevladnih organizacij s strani komisije, ki podpirajo izgradnjo izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu!

Predsednik Alpe Adria Green Jesenice / Trst: 08.01.2010

Vojko Bernard

V soboto, 22. januarja je potekal protest v Trstu, v Furlaniji Julijski krajini proti izgradnji hitre proge za vlake med Italijo in v Sloveniji .

Protest je bil organiziran s strani odbora NO TAV ter AAG (Alpe Adria Green). Visoke hitrosti vlakov preko 220 km/h (TAV) lahko povzročijo nepopravljivo škodo na okolje, na občutljivem Krasu. Del proge bi bil šel po predorih, ki bi jih zgradili med Italijo in Divačo po občutljivem kraškem terenu in s tem uničili veliko podzemnih jam in vplivali na eko sistem samega krasa.

Projekt je zaradi visokih stroškov (1 km v predora stane v Italiji € 120 milijonov evrov), ni racionalen, saj bi lahko z dosti manjšimi sredstvi posodobili progo med Trstom in Divačo za hitrosti vlakov, ki bi dosegali do 120 km/h. Projekt, ki bi ga sofinancira EU, nima niti narejene presoje na okolje, sama proga pa bi se končala v Divači, brez povezave z Ljubljano in naprej z Madžarsko mejo. Glede na to, da je Slovenija še vedno v recesiji, bi bilo bolj pametno z manjšim denarjem posodobiti celotno traso proge med Ljubljano in Trstom, kot pa vložiti denar v nepotrebno investicijo, ki bi bila zgrajena na pol, poleg tega pa bi še uničila velik del krasa in ogrozila tudi vodne vire.

Alpe Adria Green od slovenske politike zahteva, da takoj preneha z aktivnostmi na tem projektu in naj raje denar, ki je namenjen tej brezmiselni in škodljivi investiciji raje nameni za posodobitev celotnega železniškega omrežja, ki je bil več ali manj še v času našega največjega pesnika dr.Franceta Prešerna.

RADIO 1

Datum:24.1.2011 11:44:02

Okoljevarstveniki se bojijo za usodo Krasa

Železnica

Hitra železniška proga med Trstom in Divačo naj bi močno posegla v naravo in po mnenju okoljevarstvenikov uničila Kras

Okoljevarstveniki Alpe Adria Green so se v soboto pridružili italijanskim kolegom v Trstu in skupaj protestirali proti izgradnji hitre železniške proge med Trstom in Divačo. Po njej bi vlaki vozili s hitrostmi do 220 kilometrov na uro, sporna pa je predvsem gradnja, ki bi po mnenju vodje okoljevarstvenikov Vojka Bernarda uničila Kras. Na načrtovani trasi so namreč številne kraške jame in podtalnica, ki daje pitno vodo tamkajšnjim krajanom. Tu gre za evropski projekt, ki je povrh vsega še zelo potraten. Kilometer železniškega predora naj bi namreč stal vrtoglavih 120 milijon evrov, nam je še dejal Bernard. Vlado zato poziva naj nemudoma ustavi vse aktivnosti okrog tega projekta in naj raje ta denar pridobi za posodobitev celotne slovenske železniške infrastrukture.

Predstavitev knjige avtorja Roberta Giurastanteja člana upravnega odbora AAG

Predstavitev knjige “Tracce di legalità” avtorja Roberta Giurastanteja predsednika AAG – GREENACTION iz Trsta, je bilo v soboto 29. januarja ob 18:00 uri v Knjižnici Minerva, Via San Nicolò 20 v Trstu, Italija

Knjiga govori o okoljskih katastrofah in sistem moči, ki je te zagrešil ter o sistemu vladanja, ki temelji na velikem brezvladju na vsaki ravni v Italiji. V njej lahko preberete o mednarodni trgovini z orožjem, mamili in odpadki. Onesnaževanje skrbno načrtovala država in zagotavlja “zaroto molka” o tem kriminalu. Vse, ki so poizkusili zaustaviti ta kriminal, so onemogočili. Kaznovani so z izključenostjo iz družbe ter pristranskem sojenju, po direktivah državnih organov. V knjigi so predstavljene resnične zgodbe okoljevarstvenikov, ki so bili izpostavljeni okrutnem sistemu, na bogatem severovzhodu Italije, ki mu še vedno vlada mafija.

Predstavitev knjige je vodil Moderator g. Paul G. Parovel z avtorjem.

Zaključki posveta »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim

energetskim virom«

Člani nevladnih organizacij s področja varstva okolja in energetike smo na posvetu »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim energetskim virom« v okviru priprav Nacionalnega energetskega programa – na osnovi zavedanja o nujnosti takojšnjega, učinkovitega odziva na podnebno-energetski izziv – sprejeli naslednja skupna stališča, ki zadevajo trajnostnoenergetske podprograme NEP:

1) Izhajamo iz prepričanja, da spada pravica do trajnostne energije med temeljne ustavno zajamčene človekove pravice. Pri strateških odločitvah se mora upoštevati interese prihodnjih generacij.

2) TEŠ je primer netrajnostne energetike in neodgovornega odločanja. Urad Vlade RS za podnebne spremembe je ocenil, da bo treba blok 6 okoli leta 2030 ustaviti zaradi negospodarnosti. Zahtevamo temeljito razpravo in odločanje na referendumu.

3) Prenehati je treba tako s posrednimi kot tudi z neposrednimi subvencijami fosilnih netrajnostnih energentov in vpeljati zeleno davčno reformo.

4) Zahtevamo, da se sistemsko uredi transparentno upravljanje z javnim kapitalom v energetiki tako da so v institucijah odločanja vključeni uporabniki in zagovorniki trajnostnerga razvoja. Civilna družba mora biti vključena v delovanje sistemskih operaterjev.

5) URE ukrepi morajo biti prioriteta pri načrtovanju in izvajanju trajnostnoenergetske politike. Fosilne in druge netrajnostne vire je treba nadomestiti s trajnostnimi viri. Poudarek je na rabi znanih, že preizkušenih tehnologij zlasti za proizvodnjo in soproizvodnjo toplote na osnovi OVE v povezavi z daljinskimi sistemi ogrevanja.

6) V transportnem sektorju je treba prednostno upoštevati plin in električno energijo. Biogoriva so sekundarnega pomena. Spodbujati je treba rabo javnega potniškega prometa.

7) Načrtovanje in izvajanje ukrepov URE in OVE mora biti določeno z zakonom.

- Eksterne stroške proizvodnje energije iz fosilnih virov je treba vključiti v ceno energije, s čimer bomo poskrbeli za konkurenčnost OVE. Zelena davčna reforma naj bo – ob upoštevanju socialno ogroženih – sestavljena iz obdavčevanja fosilnih virov, davčne razbremenitve dela, fiskalne centralizacije okoljskih dajatev ter znižanja davčne obremenitve za izvedene URE in OVE ukrepe.

- Decentralizirani OVE in SPTE zmanjšujejo vpliv močnih interesnih skupin, ki danes obvladujejo energetiko. Decentralizacija proizvodnih elektroenergetskih kapacitet na regijski ravni prispeva k večji demokratizaciji procesa političnega odločanja. Hkrati ima pozitivne učinke na varnost, zanesljivost in samozadostnost oskrbe.

- Prepoznavanje URE in OVE ukrepov kot ključne komponente trajnostne razvojne strategije. Nosilci političnega odločanja se morajo zavedati pozitivnih makroekonomskih in razvojnoekonomskih učinkov spodbujanja URE in OVE kot so odpiranje novih in kvalitetnih delovnih mest, zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoženih energentov, povečanje konkurenčnosti, izboljšanje trgovinske bilance in spodbujanje regionalnega razvoja.

- Treba je nadgraditi nizko- in srednjenapetostna omrežja v aktivna (pametna) omrežja, ki bodo sposobna koordinirati decentralizirane OVE in z namenom znižanja vršne moči aktivno upravljati s porabniki. Uvesti je treba dinamično tarifo tako za energijo kot za moč.

- Pri umeščanju tehnologij za izkoriščanje OVE v prostor je treba upoštevati načela ohranjanja biotske pestrosti in raznovrstnosti ter ekonomski potencial drugih rab prostora. Pri projektiranju je nujno potrebno upoštevanje okoljske etike. Minimalizirati je treba škodljive učinke umeščanja OVE v prostor ter v skrajnem primeru izvesti kompenzatorne ukrepe.

- Vzpostaviti je treba platformo za izmenjavo informacij in pregled nad aktivnostmi različnih akterjev, ki zastopajo URE in OVE sektor. Izboljšati je treba statistiko.

- Nacionalni energetski program ne zagotavlja izvajanja predvidenih ukrepov. Podzakonski akti so med seboj pogosto neusklajeni. Zato je treba zagotoviti krovno konsistentno zakonsko ureditev in enoznačno izvajanje predpisov.

- Polno upoštevanje določil aarhuške konvencije, ki določa zgodnje vključevanje javnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor. Zagotoviti je treba polno izvajanje mednarodnopravno zavezujočih dokumentov in predpisov EU s področja trajnostne energetike varstva okolja in narave.

- Izvesti je treba poenostavitev in enoznačnost upravnih postopkov, kar vključuje centralizacijo (vse na enem mestu).

- Pri izdelavi lokalnih energetskih konceptov je treba izdelati program URE in program nadomestitve fosilnih goriv z lokalno razpoložljivimi OVE.

Naši zaključki morajo biti upoštevani v novem Nacionalnem energetskem programu in v zakonu o izvajanju NEP.

V Strunjanu dne 6. februarja 2011

Poleg članov nevladnih organizacij s področja varstva okolja in energetike so se posveta udeležili kot predavatelji tudi prof. dr. Dali Đonlagić, dr. Mihael Gabriel Tomšič, g. Jernej Stritih – direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe in prof. dr. Gojko Stanič.

Strunjan seminar

SLOVENSKA ENERGETIKA TAKO SMRDI, DA SEM SE MORAL NA SEMINARJU V STRUNJANU DRŽATI ZA NOS!!!

Vojko Bernard

Letno poročilo AAG v programskem letu 2010

ALPE ADRIA GREEN je v letu 2010 izvedela naslednje aktivnosti, navedene spodaj. Poleg navedenih je nudila pomoč posameznikom, CI, društvom, občinam ter sodelovala z MOP in EU komisijo.

1. Izvedene aktivnosti po časovnih terminih ter vsebini

1.1. Januar 2010

• 4.1 Sodelovanje z Gorenjskim glasom ob pripravi prispevka za rubriko »PRO&KONTRA« v kateri so sodelovali direktor TNP Martin Šolar, Predsednik AAG Vojko Bernard ter poslanec DZ iz Bohinja Anton Arh, članek objavljen v GG 8.01.2010.

• Ekološka patrulja AAG: V TNP – Pokljuka – Rudno polje ( redna letna dejavnost)

Patrulja je bila izvedena v treh terminih, in sicer 5.1. , 6.2. ter 6.3. 2010. Namen patrulje je monitoring stanja obremenjenosti okolja v osrednjem območju varovanega področja Triglavskega narodnega parka. Poudarek je bil na analizi tekočega in stoječega prometa, posledic gospodarskih posegov v naravno okolje ter meritev svetlobnih in hrupnih obremenitev na okolje v področju novega športnega centra Pokljuka. Poleg izvedenega monitoringa je bila opravljena tudi natančen slikovni posnetek najbolj kritičnih točk. Fotografije so osnovni material za predstavitvene aktivnosti o stanju TNP, ki si sledijo skozi različna medijska – informativna orodja ( spletna stran, predstavitveni film na konferenci,itd)

Ekološko patruljo smo sestavljali predstavniki AAG ( Vojko Bernard, Tony Mlakar, Gregor Bokalič,Nataša Košmrl), dveh meritev stanja pa so se udeležili tudi partnerji Mauntain Wildernes Slovenije ( Matjaž Jeran) ter ZVOS ( mag. Tomaž Ogrin) .

• Od 05.01. do 27.01. – Priprave – Organizacija – Nacionalna problemska konferenca o Triglavskem Narodnem Parku

Organizacija in priprava na nacionalni posvet Nevladnih okoljskih organizacij o Triglavskem narodnem parku je zajemala sledeče aktivnosti:

- usklajevalni sestanki s predstavniki Koalicije za TNP

- sestanek z vodstvom TNP, direktorjem zavoda TNP mag. Martinom Šolarjem

- priprava in objava vsebinskih izhodišč konference

- organizacija konference ( ureditev prostora, vabljenje in potrjevanje udeležbe, izvedba informativnih aktivnosti)

Aktivnosti v okviru priprav in organizacije konference so izvajali Tony Mlakar, Saša Mlakar, ter Vojko Bernard.

• 27.01. Nacionalna problemska konferenca o Triglavskem Narodnem Parku

V kongresni dvorani hotela Krek v Lescah je bila 27.01. 2010 v organizaciji AAG izvedena Nacionalna problemska konferenca NVO. Namen konference je bil prikazati kronologijo dela okoljskih nevladnih organizacij, ki so združene v Koalicijo za TNP skušala tvorno vsebinsko in sistemsko doprinesti k oblikovanju predloga novega krovnega zakona o TNP. Na konferenci so poleg stališč nevladnih organizacij svoja stališča o predlogu novega zakona predstavila tudi upravljavec zavarovanega območja ter predlagatelj novega zakona. Konferenca je bila dobro obiskana (prek 50 slušateljev) ter medijsko odmevna ( glej priloge).

Konferenco jo vodil in povezoval Tony Mlakar. Za video in avdio zapis konference je poskrbelo Društvo za varstvo okolja Radovljica, ki je bila poleg DVO Bled partner na projektu.

1.2. Februar 2010

• od 01.02 do 10.02 – Priprave – Novinarska konferenca – plinski terminali v Tržaškem zalivu – predstavitev novih dokazov.

Organizacija ter sklic tiskovne konference AAG o stanju izvedbe projekta Plinski terminali v tržaškem zalivu.

• 10.02 Novinarska konferenca – plinski terminali v Tržaškem zalivu – predstavitev novih dokazov.

• Priprava na nacionalno problemsko konferenco – slovenska dolgoročna energetska politika. a) pridobivanje mnenj političnih organizacij od 15.02 do 28.02, b) pridobivanje mnenj nevladnih organizacij od 16.02 do 28.02

• 1.02 – 15.02 – Priprava dokaznega gradiva v zvezi z plinskim terminalom Žavlje – Italija

• 15.02 – Izročitev novih dokazov o nepravilnostih v dokumentaciji v zvezi z plinskim terminalom Žavlje MOP-u

• 23.02 – Pripravljalni sestanek na nacionalno konferenco – regijska odlagališča odpadkov z poudarkom na Gorenjsko

• 25.02 – Zahteve za ustavitev proizvodnje v Kemiplasu – Koper, ki jih je v imenu KS v Kopru podala članica AAG Zofija Pavlin, ter pomoč pri pripravi dokumentacije za ustavitev le tega.

• 26.02 – Sestanek z Italijansko podružnico AAG – potek pritožb za plinske terminale, reševanje problemov

• Predstavitev mnenja o novem zakonu o TNP po lokalnih skupnostih, na sestankih, ki jih organizira MOP

Predstavniki AAG smo se udeležili treh predstavitev predloga novega zakona o TNP, ki so potekala v organizaciji Državnega zbora v Kranjski Gori, Stari Fužini ter na Bledu ( 9.3. 2010). Na omenjenih srečanjih smo v javni razpravi predstavili stališče AAG do predloga novega zakona ter stališče Koalicije NVO za TNP. Stališča AAG do zakona so navedena na spletnih straneh AAG.

V Kranjski Gori sta na razpravi sodelovala predsednik AAG Vojko Bernard ter generalna sekretarka AAG mag. Saša Mlakar. V Stari Fužini je na razpravi sodeloval Tony Mlakar, članu UO AAG za varovanje narave ter mag. Saša Mlakar. Na Bledu sta na posvetu sodelovala Vojko Bernard ter Tony Mlakar.

• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP

Predstavniki AAG smo se udeležili dveh mesečnih koordinacijskih sestankov Koalicije za TNP, kjer so bile predstavljene že izvedene predstavitve predloga zakona o TNP.

• Priprava dokumentarnega filma o Ogroženosti biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana – vpliv pomorske prometne infrastrukture.V sodelovanju z italijansko okoljsko NVO GreenactionTrasnational smo izvedli del produkcijskega procesa dokumentarnega filma o ogrožanju biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana s strani obstoječega pomorskega transportnega sistema v Tržaškem zalivu.

1.3. Marec 2010

• 4.03. Sprejem članov koalicije za TNP pri predsedniku DZ dr .Pavletu Gantarju

Na povabilo predsednika državnega zbora so predstavnik AAG Tony Mlakar , predstavnik MWS mag. Matjaž Jeran ter Borut Peršolja, predstavnik PD Domžale v imenu Koalicije za TNP predstavili mnenje na predlog novega zakona o TNP. Predsednik DZ se je zavezal k vabljenju predstavnikov koalicije na vse aktivnosti pri sprejemanju tega zakona.

• 05.03 Pričetek zbiranje podpore na Facebook: AAG zahteva naj država ustanovi javni zavod Postojnska jama. Zbrali smo 16.158 podpore za ustanovitev javnega zavoda. Peticija je bila poslana na vse pristojne državne organe.

• 9.03. Sodelovanje na javni predstavitvi predloga zakona o Triglavskem narodnem parku , Bled

• Od 10.03 priprava na nacionalno problemsko konferenco – slovenska dolgoročna energetska politika, priprava na nacionalni posvet o petem koridorju

• 11.03 – 12.03 Mednarodna konferenca v Mariboru »Družbena odgovornost in izzivi časa 2010«

Sodelovanje na 5. mednarodni konferenci v Mariboru »Družbena odgovornost in izzivi časa 2010« Aktivno sodelovanje predsednika AAG z referatom: Problematika plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Cilj referata je eminentni mednarodni strokovni javnosti predstaviti problematiko postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ( tako v Kopru kot Žavljah) ter njihov vpliv na stanje biotske diverzitete v morju in priobalnem pasu. Tematika je globoko povezana z programskimi izhodišči AAG v letih 2010 in 2011, zato je ta aktivnost ( ozaveščanje in informiranje tako strokovne kot tudi širše javnosti) ena ključnih pri izvajanju letnega programa.

• 16.03 Določitev kraja izvedbe in programa za nacionalno konferenco – regijska odlagališča odpadkov z poudarkom na Gorenjsko ter poteka konference

• 19.03 Posvet z EU komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom na delovnem kosilu v okviru obiska v Sloveniji. AAG je ob robu srečanja imela dvostranski posvet s komisarjem o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ter ga seznanila z aktivnostmi, ki jih AAG vodi v organih Evropske komisije ( peticija, prijava, priprava tožbe proti Italiji). Posveta se je udeležil Vojko Bernard.

• 20.03 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti

• 22.03 Akcija ob dnevu voda: PIJTE VODO IZ VODOVODA JE RAVNOTAKO DOBRA KOT V PLASTENKAH.

• 27.03 Člani in podporniki AAG prižgali sveče in pozvali Slovence preko Facebook in medijev, da naj med 20 uro in 30 min in 21 uro in 30 min ugasnejo luči » NAJ SE ZEMLJA ODDAHNE«

• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP

• Priprava dokumentarnega filma o biotski raznovrstnosti Severnega Jadrana

1.4. April 2010

• 01.04 Dokončno oblikovanje pripomb o novem zakonu TNP, ter posredovanje teh v DZ.

• 03.04 Kakšna je naša energetska prihodnost?

Oblikovanje in izdelava energetske ankete, ki smo jo poslali vsem parlamentarnim strankam. Anketo bomo skupno z vrnjenimi anketami NVO ter energetskim planom AAG za Slovenijo predstavili v mesecu Juniju 2010. Anketa bo primarni vir informacij za oblikovanje izhodišč pri oblikovanju predloga pri nastajanju Nacionalnega energetskega programa ( NEP). Pri oblikovanju NEP so bile pozvane s strani Instituta Jožef Stefan tudi slovenske okoljske NVO s svojimi mnenji in prispevki. Aktivnosti v okviru tega projekta vodi Božo Dukič, član UO AAG za energetiko ter vodja Inštituta za obnovljive vire Kranj.

• 05.04 Določitev kraja izvedbe in programa za nacionalno konferenco – o petem koridorju in Določitev kraja izvedbe in programa za nacionalno problemsko konferenco – slovenska dolgoročna energetska politika

• 06.04 Ustanovitev ter prvi sestanek komisije » ČRNA TABLA AAG«

Preučitev predlogov ter glasovanje za ime četrtletja 2010 na ČRNI TABLI AAG. Komisijo sestavljajo 3 člani AAG ter dva člana drugih slovenskih okoljskih NVO, vodi pa jo predsednik AAG Vojko Bernard. Kot prvo ime na črni tabli je komisija izglasovala ministra za gospodarstvo g. Lahovnika zaradi njegove vloge pri načrtovanju in umeščanju projekta TEŠ 6.

• 9.04. 1. Koordinacijski sestanek gorenjskih okoljskih NVO ( GOC) na temo Regionalnega centra za odpadke

AAG je v aprilu pozvala in organizirala posvet na temo regionalnega centra za odpadke na Gorenjskem. Sestanka se je udeležilo 8 predstavnikov gorenjskih okoljskih NVO ter oblikovala in sprejela skupno izjavo, ki je bila poslana ustreznim državnim institucijam ter koordinaciji občin Gorenjske. Oblikovani so bili sklepi in aktivnosti za sodelovanje javnosti pri oblikovanju predloga za umestitev CERO v okolje.

• 10.04 do 12.04 Geotermalna energija kot čist in trajnostni vir toplotne energije

Na povabilo firme Haka Gerodur, ki izdeluje toplotne črpalke za ogrevanje naselij iz morja in rek smo si ogledali tehnologijo delovanja. Na drugem sestanku, ki bo v mesecu Juliju v Sloveniji bomo preučili možnosti uporabe teh črpalk v Sloveniji. Vzporedno smo začeli izvajati dejavnosti promocije izrabe obnovljivih virov energije, s poudarkom na možnostih izrabe geotermalnih virov. Izvedba glavnine aktivnosti bo v drugi polovici leta 2010.

Aktivnosti sta se udeležila Vojko Bernard in Božo Dukić.

• 17. 04 Priprava in sodelovanje na nacionalni čistilni akciji Očistimo Slovenijo

V okviru vseslovenske čistilne akcije smo v AAG združili tudi skupno vsakoletno majsko čistilno akcijo na jeseniškem področju. Čistilno akcijo vsako leto na tem področju opravimo skupaj z jeseniškim odredom katoliških skavtov. Na koordinacijskih sestankih v okviru akcije Očistimo Slovenijo ( 31.3., Občina Jesenice) smo v AAG prevzeli področje Spodnjega plavža na Jesenicah proti Hrušici. Očistili smo levo nabrežje ob avtocestnem kraku ter desni rokav reke Save od Hrušice do Dinosa. V akciji na Jesenicah je pod vodstvom predsednika AAG Vojka Bernarda sodelovalo še 12 članov, med njimi tudi 4 mladostniki, na področju Slovenije pa se je akcije udeležilo preko 40 članov AAG.

• 21. 04 -22.4. Ekološka patrulja AAG: Na slovenski obali ( redna letna dejavnost)

V okviru stalne dejavnosti Ekološka patrulja AAG so člani v času med izvedli okoljski monitoring na celotnem območju slovenske obale, s poudarkom na naravovarstvenih zaščitenih področjih ( Sečoveljske soline, Strunjan, Škocjanski zatok ter Debeli rtič) ter posamezna specifične geografske enote ( Jernejev kanal, Simonov zaliv, Strunjanski klif). Poudariti je potrebno, da je bil monitoring izveden z okolju prijaznem prevozu ( kolesa, jadrnica )

V patrulji so sodelovali Vojko Bernard, Tony Mlakar, Saša Mlakar, Zofija Pavlin, Robert Rogič, Roberto Giuristante.

• 23.04 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti

• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP

• Priprava dokumentarnega filma o biotski raznovrstnosti Severnega Jadrana

1.5. Maj 2010

• 06.05 Potrditev uredniškega odbora in uredniške politike za izdajo polletne publikacije AAG

• 10.05 Sestanek AAG v zvezi z čezmejnim onesnaževanjem občine Trst, ter ukrepi, ki jih bi morala sprejeti RS za zaščito svojih državljanov. Novinarska konferenca z vso dokumentacijo bomo organizirali 28.05.2010, ko dobimo še preostale dokumente iz EU.

• Priprave na posvet: kako in kdo dela v Sloveniji ocene vplivov na okolje. Pridobivanje informacij o podjetjih, ki delajo OVK in povezanosti z izvajalci.

• Priprave na mednarodno konferenco – JUŽNI TOK- v sodelovanju z vsemi podružnicami AAG, ki bo potekala na Reki – Hrvaška.

• 12.05. Letna konferenca gorenjskih NVO na temo » občine in NVO za isto mizo«; AAG je sodelovala na letni konferenci gorenjskih NVO na temo povezovanja in boljšega sodelovanja nevladnih organizacij z lokalnimi oblastmi. Udeležili smo se tudi ustanovne seje regijske mreže NVO gorenjske, kjer je AAG postala članica strateškega sveta NVO Gorenjske. Seje in konference se je udeležil v imenu AAG Tony Mlakar, ki je bil izvoljen tudi v izvršni organ sveta kot predstavnik okoljskih NVO.

• 19.05. 2. Okoljska konferenca Varuha za človekove pravice: sodelovanje javnosti in Aarhuška konvencija

Na konferenci sta sodelovala Mag. Saša Mlakar ter Tony Mlakar. AAG je bil aktivno zastopan tudi v okviru točke Izkušnje koalicije za TNP pri komuniciranju civilne družbe državnimi organi v Sloveniji. Referat je v imenu Koalicije za TNP predstavil mag. Matjaž Jeran, predsednik MWS.

• 26.05. 50. Seja komisije Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Na sejo komisije, ki je obravnavala predlog zakona o TNP, je bilo uvrščeno tudi mnenje AAG. Na komisiji sta mnenje o zakonu predstavila predsednik Vojko Bernard ter član UO za varovanje narave Tony Mlakar.

• 28.05 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti

• Aktivno sodelovanje na sestankih koalicije za ohranitev TNP

Junij 2010

02.06 Ekološka patrulja na ljubljanskem barju. V sredo 2.6 in četrtek 3.6. smo člani AAG izvedli naslednjo v nizu ekoloških patrulj na slovenskih zavarovanih območjih. V okviru ekološke patrulje smo izvedli prostorski monitoring ter analizo umeščanja objektov v prostor. V okviru patrulje je bilo zajeto slikovno gradivo, ki bo del zaključne analize in gradiva ob zaključku programa. Ekološko patruljo so opravili Vojko Bernard, Tony Mlakar, Saša Mlakar ter Tomaž Ogrin ( ZVOS).

10.06 Določitev kraja in programa posveta »kako in kdo dela v Sloveniji ocene vplivov na okolje«, ter priprava na mednarodni seminar » zaščita severnega Jadrana«

Koordinacijske aktivnosti v zvezi s pripravo celotnega programa Zaščita severnega Jadrana. Program temelji na Resoluciji o zaščiti severnega Jadrana, ki jo je v letu 2009 sprejel Državni zbor RS. V okviru programa bodo okoljske nevladne organizacije pod okriljem AAG pripravile vrsto projektov in aktivnosti, ki bodo pokazale na nujnost sanacije in zaščite življenjskega okolja na področju Tržaškega zaliva in celotnega severnega Jadrana.

V okviru priprav so bile izvedene naslednje aktivnosti:

- definiranje in opredelitev strateških ciljev in načrtov programa

- identificiranje predlogov projektov in aktivnosti programa

- oblikovanje projektne skupine

- identifikacija javnih razpisov za sofinanciranje projektov in aktivnosti programa

V aktivnostih so sodelovali Vojko Bernard, Robert Rogič, Zofija Pavlin, ( AAG Slo), Roberto Giurastante, Paolo Parovel ( Grenaction int.- AAG Ita) ter Vjedran Peršić ( Ekokvarner –AAG Cro)

23.06 Redna mesečna novinarska konferenca

30.06 Izdaja polletne brošure V SOŽITJU Z NARAVO

V zadnjih dveh mesecih so potekale intenzivne priprave na izdajo prve polletne brošure slovenskih nevladnih okoljskih aktivistov V sožitju z naravo. Ker je želja poleg elektronske izdaje pripraviti tudi tiskano izdajo, smo se zaradi težav pri zbiranju finančnih sredstev za pokrivanje stroška tiska odločili, da bomo nekoliko preuredili prvo številko biltena. Tako bo ta izšla predvidoma v decembru ali začetku januarja 2011 ter bo vsebovala dvojno vsebino. Kljub temu smo opravili kar nekaj aktivnosti in dejavnosti pri pripravi revije:

Julij 2010

10.06 Posvet »kdo in kako dela v Sloveniji ocene vplivov na okolje«

Priprava programa: ‘Ločeno zbiranje odpadkov – otroci naj vplivajo tudi na odrasle«

23-25- julij Otroški ekološki tabor » Spoznavajmo naravo«, Bohinj

Sredi poletja smo izvedli ekološki tabor za otroke, ki je našim najmlajšim pokazal, kako potrebna je pazljivost in skrb za varovanje narave. Tabor je potekal na območju srednjih in visokih bohinjskih planin ( Voje, Vogar, Blato, Laz, Dedno polje, Ovčarija, Viševnik).

Redne in izredne mesečne naloge

Avgust 2010

Priprava programa: ‘Ločeno zbiranje odpadkov – otroci naj vplivajo tudi na odrasle«

15.8. -25.8. 2010 Izvedba aktivnosti v projektu Dokumentarni film o biodiverziteti in zaščiti Severnega Jadrana

Izvedba snemanja posameznih segmentov dokumentarnega filma; izveden je bil osnutek medijskega načrta za slovenski medijski prostor, prav tako smo se seznanili z medijskim načrtom italijanskega partnerja. Projekt poteka skupaj z italijansko okoljsko NVO GreenactionTrasnational . Projekt zajema produkcijski proces dokumentarnega filma o ogrožanju biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana s strani obstoječega pomorskega transportnega sistema v Tržaškem zalivu. Snemanje slovenskega dela smo izvedli v Kopru, Piranu, Debelem rtiču, prav tako pa je bilo opravljenih kar 17 kratkih intervjujev slovenskih politikov in strokovnjakov, ki bodo sestavni del dokumentarnega filma. Časovnica izvedbe aktivnosti filma se vrstijo skozi obdobje Februar- September 2010. Dokumentarni film bo objavljen v decembru 2010 –februarju 2011.

September 2010

Priprave na problemsko konferenco »so kraške jame nacionalni ponos ali odlagališča odpadkov«

Priprave na mednarodni posvet ‘Zaščita severnega Jadrana.’

Sestanek z ravnatelji petih osnovnih šol iz različnih regij o pričetku vzgojnega programa »ločeno zbiranje odpadkov – otroci naj vplivajo tudi na odrasle«

18.-21. 9. 2010 Mednarodna okrogla miza – seminar v Kragujevcu, Republika Srbija

Na povabilo srbske okoljske nevladne organizacije smo sodelovali pri pripravi mednarodnega seminarja na temo odlaganja živalskih ostankov. Seminar smo zaključili s slavnostnim podpisom med srbsko okoljsko NVO Zelene breze ter AAG. Zelen breze so prevzele tudi vodenje srbske podružnice Alpe Adria Green. AAG je tako postala organizacijsko aktivna ( z lastnimi nacionalnimi izpostavami) že v 5 državah v regiji.

Zaradi racionalizacije delovanja se je seminarja udeležil le predsednik AAG Vojko Bernard.

22.09 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti

Oktober 2010

Prvi teden – Ekološke patrulje po različnih mestih po Sloveniji skupno z učenci izbranih šol

Priprava na posvet o kraških jamah

9.10. 2010 Ekološka patrulja v Celju. Skupaj s predstavniki civilne iniciative Celje smo opravili ekološko patruljo na področju Celjske kotline. Aktivnosti smo osredotočili predvsem na analizo stanja okolja na področju industrijskega onesnaževanja.

Ekološko patruljo je vodil predsednik AAG Vojko Bernard skupaj s predsednikom Civilnih iniciativ Celja Borisom Šuštarjem.

10.10.2010Protestna akcija AAG »Proti plinskim terminalom v tržaškem zalivu«

V okviru tradicionalne športno- navtične prireditve »Barcolana« smo predstavniki AAG organizirali in izvedli protest proti načrtovani umestitvi plinskih terminalov s strani Republike Italije v Tržaškem zalivu. Protesta se je udeležilo 25 aktivistov iz Slovenije in Italije pod vodstvom predsednika AAG ter predsednika italijanske izpostave AAG. Protest je bil dobro medijsko pokrit.

20.10 Redna mesečna novinarska konferenca – obveščanje javnosti

26.10.2010 se je AAG prijavil, kot stranski udeleženec v postopku izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za novo kurilno napravo (Blok 6) – Termoelektrarna Šoštanj

November 2010

05.11. 2010 Organizacija sestanka za sodelovanje lokalnih društev v zvezi z legalizacijo izgradnje zbiralnega jezera za vodo z čistilno napravo za zasneževanje tekaške proge na Pokljuki, kjer je Alpe Adria Green pridobil status stranskega udeleženca v postopku.

10. 11. 2010 ob 10 uri v Celju izvedli NOVINARSKO KONFERENCO,

v Celju o stanju okolja v tem mestu

12.11.2010 ekološka patrulje Alpe Adria Green na Vrhniki

13.11.2010 Protest proti hitri železnici skupaj z Tržaškim odborom TAV pred občinsko stavbo v Trstu

20.11.2010 Proučitev dokumentacije o poteku hitre železnice (TAV) od TRSTA do DIVAČE in ugotovitev posledic te izgradnje.

December 2010

02.12.2010 Sestanek z CI Škofja Loka, glede kršitev ob nameravani izgradnji obvoznice pri Škofji Loki

02.12 do 14.12.2010 Preučitev dokumentacije kot stranke v postopku v primeru izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za TEŠ 6. V zvezi s tem smo organizirali srečanje strokovnjakov in AAG na Jesenicah 10.12.1010 ter pripravili dokumentacijo o škodljivih vplivih načrtovane termoelektrarne na okolje.

14.12.2010 NA EU komisijo podali novo pritožbo o varnosti projekta plinski terminali v Tržaškem zalivu, ter zahtevali odblokado vseh pritožb v zvezi stem.

15.12. do 20.12.2010 Priprava ter preučitev dokumentacije v primeru škodlivosti bioelektraren v Sloveniji za vključitev kot stranke v postopek »DRAŽENCI«, »PIRNIČE«

20.12.2010 NA EU komisijo za varstvo človekovih pravic smo vložili prijavo za kršitev človekovih pravic s strani EU komisije za okolje in EU parlamenta v zvezi z blokado teh dveh institucij v zadevi »PLINSKI TERMINALI«

23.12.2010 Izbrali smo najmanj ekološko osebnost leta 2010 v Sloveniji

Predstavniki AAG so v letu 2010 aktivno sodelovali na sestankih v organizaciji MOP, Državnega Zbora, Državnega Sveta, EU institucij, Varuhinje Človekovih Pravic, Drugih nevladnih organizacij, občinah, ….

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, članici svetovne organizacije za boj proti podnebnim spremembam TckTckTck org., ki deluje v Sloveniji v javnem interesu smo se na podlagi zaključkov iz posvetovalnega seminarja v Strunjanu, ki je bil 4,5 in 6 tega meseca in na podlagi strokovnih podlag, ki so jih podali strokovnjaki iz različnih področij ( v prilogah) odločili, da damo pobudo Državnemu Zboru RS, katero smo jo vložili danes zjutraj, da razpiše osvetovalni referendum na katerem, bi se državljani RS sami odločili o smiselnosti izgradnje ekološko sporne in ekonomsko neopravičene naprave TEŠ 6 v velikosti, kot je sedaj predlagana.

Da bi se izognili zbiranja podpisov za izvedbo tega posvetovalnega referenduma in takorekoč izničili stroške za izvedbo tega referenduma, bi ga izvedli skupaj z referendumom o »MALEM DELU«.

Z tem referendumom bi zagotovili ekološki razvoj Slovenije, ki bi tudi našim potomcem omogočil preživetje ter postavitev naprave za pridobivanje električne energije, ki bi bila tudi v finančnem in ekološkem pogledu spremenljiva za Republiko Slovenijo.

Datum: 12.02.2011

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar

Poslanska skupina Socialnih demokratov

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke

Poslanska skupina Zares

Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije

Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke

Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti

Poslanska skupina samostojnih poslancev

ZADEVA: Pobuda za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6 )

Spoštovani!

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila sprejeta leta 1992, je prvi mednarodno zavezujoč dokument, ki na mednarodnem nivoju obravnava vprašanje odziva na spreminjanje podnebja. Cilj te konvencije je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb, ki so že začele ogrožati človeštvo, še bolj pa ga bodo v prihodnjih desetletjih.

K tej konvenciji je bil leta 1997 sprejet še Kjotski protokol, ki ga je Slovenija ratificirala v letu 2002. Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena največjih groženj človeštvu v sedanjem času. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Slovenija – protokol je podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala – se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za osem odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov najvišje. Leta 1986 so bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji 20,60 milijona ton ekvivalenta CO2, osemodstotno zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v obdobju 2008-2012 v povprečju ne sme preseči 18,95 milijona ton emisij ekvivalenta CO2 na leto.

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2009 sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, ki potrjuje zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Poleg izhodišč za mednarodna pogajanja določa deklaracija tudi vrsto ukrepov na nacionalni ravni in sicer:

- prenos zakonodaje Evropske unije na področju podnebnih sprememb;

- pripravo analize o možnostih, stroških in koristih zmanjšanja izpustov za vsaj 80 % oziroma do leta 2050;

- zastavitev prehoda v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja kot osrednjega razvojnega cilja v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2020;

- pripravo strateških in programskih dokumentov, nacionalnega programa za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe;

- pripravi nacionalnega energetskega programa na temelju obnovljivih virov energije;

- pripravi celovite strategije komuniciranja z javnostmi in učinkovitih ukrepov vzgoje in izobraževanja za področje podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja;

- zagotovitvi sodelovanja strokovne in širše javnosti, še posebej gospodarstva, strokovnih in znanstvenih institucij ter nevladnih organizacij, za uresničitev teh nalog.

Državni zbor je z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb pred Kopenhagensko konferenco določil splošna izhodišča za podnebna pogajanja na podlagi priporočil IPCC, po katerih bi morale razvite države znižati emisije za 40% do leta 2020 in za 80 do 95% do leta 2050. S Kopenhagenskim dogovorom je bilo dogovorjeno, da je globalni cilj zaustaviti segrevanje ozračja pri 2° Celzija, kar za razvite države pomeni znižanje izpustov za 80 – 95% glede na leto 1990 do leta 2050.

Vizija za Slovenijo po Deklaraciji Državnega zbora je v energetiki varčna in učinkovita raba energije ter nizkoogljicna in trajnostna proizvodnja energije, ki bo temeljila na obnovljivih virih in pametnih energetskih omrežjih. Načrtovana prenova TEŠ oz. izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) na premog po našem mnenju ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb.

Ker je TEŠ 6 vključen v Evropsko shemo trgovanja z izpusti CO2, predstavlja tudi veliko finančno tveganje. V zadnjih letih je bilo po svetu veliko naporov vloženih v napovedovanje prihodnjih cen emisijskih kuponov, saj je to ključen element ekonomskega vrednotenja investicij z vidika podnebnih sprememb. Najbolj razvit sistem vrednotenja so julija 2009 vzpostavili v Veliki Britaniji, pri čemer ceniki stalnih cen vrednosti tone CO2 po tem sistemu letu 2030 presežejo vse cene, ki so bile predpostavljene pri načrtovanju bloka 6 v TEŠ.

Načrtovana investicija v blok 6 TEŠ je z vidika podnebnih sprememb v časovnem okviru do leta 2020 ugodna. Na dolgi rok pa blok 6 predstavlja bistven problem za doseganje podnebnih ciljev Slovenije, saj naj bi porabil polovico preostalih kvot Slovenije za izpuste toplogrednih plinov. Blok 6 bo tako bistveno diktiral dolgoročno nizkoogljično in energetsko strategijo Slovenije. V času med 2020 in 2030 se bo postavila dilema, ali je bolje nadaljevati z izkoriščanjem bloka 6 ali ga je bolje nadomestiti z obnovljivimi viri ali viri z nižjim ogljičnim odtisom. Do konca življenjske dobe leta 2054 pa obstaja visoka verjetnost, da bo končal kot nasedla investicija. Medtem ko zdajšnja finančna konstrukcija kaže, da bo glavnina virov iz posojil bank, ki temeljijo na poroštvih za katera jamči država, je bilo ob prvotni najavi predvideno financiranje projekta iz lastnih sredstev elektrogospodarstva in zasebnih virov. Zato obstaja tudi visoka verjetnost, da bodo velik del investicije morali odplačati davkoplačevalci bodisi preko unovčenja državnih poroštev za najeta posojila ali preko visokih cen elektrike kot posledica subvencioniranja različnih virov energije.

Za resno obravnavo Nacionalnega energetskega programa potrebujemo energetski scenarij, ki bo zajel zajel vizijo varčne in učinkovite rabe energije ter nizkoogljicne in trajnostne proizvodnje energije. Po navedbah mnogih strokovnjakov bolj kot premogovno-jedrski energetski scenarij potrebujemo scenarij tako imenovane energetske sonaravnosti, ki bi moral biti zasnovan na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih in pametnih decentraliziranih omrežjih ter pametnih decentraliziranih soproizvodnjah.

Odločitev za TEŠ 6 je zato v tej luči ekonomsko in energetsko neracionalna ter okoljsko škodljiva. Menimo, da je, še posebej v sedanji situaciji, ko smo soočeni z velikimi javnofinančnimi težavami, potrebno poiskati bolj racionalne alternativne rešitve, ki so za današnje razmere in bodoči razvoj najbolj primerne. Investicijska sredstva za TEŠ 6 bi lahko postopoma preusmerili v bolj smotrne in vzdržne naložbe, s čimer bi zelo pripomogli k razvoju drugih panog elektroenergetike, ne da bi to kakor koli ogrozilo oskrbo z elektriko.

Zato mnogi okoljski strokovnjaki in nevladne organizacije pozivajo vlado da se čimprej odloči za ustavitev gradnje bloka 6 v TEŠ in da prihranjeni investicijski denar usmeri v modernizacijo obstoječih blokov 4 in 5, učinkovito rabo in prihranke energije, nove obnovljive vire ter razvoj prenosnega (aktivnega) omrežja. Tovrstna prerazporeditev investicij bi srednjeročno, bistveno bolje od bloka 6, zapolnila energetski deficit, hkrati pa bi bila velika spodbuda razvoju celotnega gospodarstva in nove energetike v smeri prestrukturiranja k proizvodom visoke tehnologije. Preusmeritev v bolj učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije prinaša veliko razvojno priložnost slovenskemu gospodarstvu.

Investicija v TEŠ 6 je preizkusni kamen slovenske razvojne, energetske in ekološke politike. Čas je za temeljit premislek o energetskih alternativah, ki so nam na voljo in jih celovito pretehtati tako z energetskega, okoljskega, makroekonomskega in finančnega vidika. Čas je, da se sproži široka javna razprava o tem področju in da se ne dovoli izsiljevanja na podlagi politike doslej izvršenih dejstev pri gradnji bloka 6. Čas je tudi, da pristojne institucije raziščejo sporni posel okrog TEŠ 6 ter vse postopke v zvezi z njegovo pripravo in zvedbo. Gre za denar davkoplačevalcev, ki ga bo treba še naslednja desetletja plačevati za električno energijo iz premoga.

Poziv k premišljenemu in razumnemu investiranju v TEŠ je vseslovenska, nadstrankarska akcija in ni povezana z aktualnim političnim dogajanjem. Namen poziva je spodbuditi spremembo vladne energetske politike tako, da se bo ta projekt čim prej in dokončno ustavil ter se bo poiskalo bolj racionalne energetske in okolju prijazne rešitve.

Zaradi vsega navedenega, dajemo poslanskim skupinam

pobudo,

da v skladu s 26. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložijo zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o šestem bloku TEŠ. Predlagamo, da se referendumsko vprašanje glasi:

“Ali se strinjate s tem, da se v Nacionalni energetski program Republike Slovenije vključi izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6 ) na premog, ki bo v času svojega obratovanja do l. 2054 proizvedel 103 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2), in za katerega gradnjo bo jamčila država s poroštvi.”

Predlagamo tudi, da se ta referendum razpiše na dan, ko bo izveden referendum o Zakonu o malem delu in se na ta način država izogne stroškom, bi bi sicer nastali z njegovo izvedbo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Prijava, kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za novo napravo napravo za predelavo bele žlindre.

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b, 1102 Ljubljana

Datum: 22.02.2011

OBRAZLOŽITEV

V ALPE ADRIA GREEN, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, ki deluje v javnem interesu, Skladno z določili 82. člena Zakona o varstvu okolja se prijavljamo kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Nanaša se na novo napravo za predelavo žlindre, na lokaciji ACRONI-ja c.Borisa Kidriča 44, Jesenice, ki bi jo izvajalo podjetje Harsco Minerali d.o.o., z sedežem na istem naslovu in jo zastopa VANERLINDEN BART MARGUERLINDEN ALBERT MICHEL, BRODEUR JEAN, EVELHOCH MICHAEL LEE, IANNZZO GENE ANTHONY.

AAG meni, da naprava lahko spušča v okolico prašne delce, ki bi vplivali na zdravje okoliškega prebivalstva ter na zdravje zaposlenih v sosednjih podjetij na tem območju.

V AAG ne verjamemo, da bodo ob gradnji naredili vse čistilne naprave, ki bodo vse prečistile tako, da bo onesnaževanje v zakonskih okvirih in po direktivah EU. Tudi če bodo zgradili čistilne naprave, bo treba produkte čiščenja nekako uporabiti pri tem pa uporabiti transport, ki bi moral temeljiti na hermetično zaprtih komorah. Vprašanje je, ali je to dovolj ekonomično in ali jo bodo lahko prodali. Tudi če bo čiščenje idealno (pa skoraj zagotovo ne bo. ker je preveč če-jev, v projektu, da bi bilo), bodo morali tisto, kar bo nastalo, nekako uporabiti, predvsem šestvalentni krom.

Z onesnaženjem s prahom, bi ogrozili zdravje okoliških prebivalcev in onesnaženje okolice večjega obsega. Pri proizvodnji, bo nastalo preveč nevarnih odpadkov za katere pa investitor ni podal nobene razlage, kam jih bo vozil na predelavo za človeka in naravo, neškodljive proizvode. Predvsem naj bi bilo opredeljeno v IPPC dovoljenju.

Zaradi vsega zgoraj navedenega, AAG nasprotuje izgradnji te naprave, ki bo obratovala po tehnologiji iz priložene dokumentacije in ni v celoti prilagojena z direktivami

torek, 22. februar 2011 | Avtor: Urša Peternel, Foto: arhiv GG

Belo žlindro bodo predelovali Američani

Podjetje Acroni je podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre s korporacijo Harsco iz ZDA. Predelava bo potekala na lokaciji Acronija, vpliva na okolje pa naj ne bi bilo, zatrjujejo.

Jesenice – Največje jeseniško podjetje Acroni je avgusta lani podpisalo pogodbo za predelavo bele žlindre z ameriško korporacijo Harsco, ki ima sedež v Camp Hillu v Pensilvaniji. To je potrdil glavni direktor Acronija Slavko Kanalec. Na spletni strani korporacije Harsco piše, da je petletna pogodba divizije Harsco Minerals z Acronijem vredna 25 milijonov dolarjev, vendar pa je Kanalec povedal, da se količina bele žlindre spreminja, glede na proizvodne količine in naročila, zato tudi ni definirana vrednost pogodbe; gre pa za dolgoročno medsebojno sodelovanje. Zanimalo nas je, kako bodo potekali postopki predelave žlindre. Kot je pojasnil glavni direktor Acronija, bo Harsco s predelavo bele žlindre, to je z drobljenjem in mletjem, sortiral nečistoče v obliki kovin iz žlindre.Kovina se bo reciklirala ter se vrnila nazaj v peč kot surovina.V primeru procesa predelave bele žlindre bosta oba produkta, tako minerali kot kovine, skrbela za ohranjanje naravnih virov na podlagi principareciklaže.Letne količine nastale bele žlindre so odvisne od proizvedene količine, številka se giblje okoli trideset tisoč ton. Predelana bo celotna količina nastale bele žlindre, ostal pa bo očiščen mineralni proizvod, ki se lahko uporablja vgradbeništvuter v drugih inženirskih aplikacijah.

In kje bo potekala predelava? »Lokacijsko bo predelava potekala na področju Acronija v ustrezno urejenem prostoru. Konec lanskega leta so se pričela predpripravljalna dela za potrebe projekta. Sem sodijo predvsem izločanje velikih kosov metalov in priprava lokacije,« je odgovoril Kanalec. In kakšen je vpliv teh postopkov predelave na okolje in kako je z okoljevarstvenimi dovoljenji? »Postopki ne vplivajo na okolje. Smo v fazi pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj,« je še dodal Slavko Kanalec.

EKOLOŠKI SAVEZ – EKO-ZELENI – TUZLANSKOG KANTONA,TUZLA iz Bosne in Hercegovine se je priključil Alpe Adria Green-u

Alpe Adria Green

Predmet:Prijedlog i prijava za naše uključenje u Mrežu u cilju učešća u realizaciji regionalnih ekoloških projekata EU

Poštovani prijatelji Prirode,

Srdačno Vas pozdravljamo iz Tuzle sa željom da se prijavimo za moguće naše djelovanje u Vašoj mreži i učešće u realizaciji ekoloških projekata koji su različitog (regionalnog) karaktera.

Spremni smo uzeti učešće u brojnim ekološkim aktivnostima.

Do sada smo realizovali brojne ekološke projekte podržane od domaćih i međunarodnih vlasti(Ministarstva,Vlade,EU,REC…)

Djelujemo kao najveća ekološka mreža i jedina EKO-ZELENI u BIH.U narednom mailu,vidite naše aktivnosti koje vodimo u BIH.

Predsjednik saveza:

Dr.sc.Muhamed Omerović

Savjetnici u organizaciji:

Prof.dr.Ranka Kubiček,

Pero Mićanović,

dipl.ing. Enes.H.Muhamedović i

prof. Selma Kuščljugić

Vodstvo organizacije: “EKOLOŠKI SAVEZ”EKO-ZELENI”TUZLANSKOG KANTONA, TUZLA”

PRISTOPNA IZJAVA

ALPE ADRIA GREEN

MEDNARODNO DRUŠTVO ZA ZAŠČITO OKOLJA IN NARAVE

CESTA FRANCETA PREŠERNA 26

4270 JESENICE

SLOVENIJA

Pristopna izjava

Društvo:EKOLOŠKI SAVEZ”EKO-ZELENI”TUZLANSKOG KANTONA,TUZLA

Matična št: 420933909000

Naslov: Ulica Đindić mahala 13 Tuzla

Izjavljamo, da želimo postati član ALPE ADRIA GREEN in da bomo delali po statutu in delu mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green

Kraj in datum:Tuzla,21.02.2011.god.

Dr.sc.Muhamed Omerović

Ekolosko društvo Dvizenje za okolinata ,,MOLIKA,,–Bitola iz Makedonije se je priključilo Alpe Adria Green-u

Ekološko društvo Dvizenje za okolinata ,,Molika,, je prva ekoloska gradjanska organizacija u Makedoniji, radi vise od 22 godine kako na lokalnom tako i na nacionalnom i medjunarodnom polju.

Petar Andonov – Pretsednik

PRISTOPNA IZJAVA

ALPE ADRIA GREEN

MEDNARODNO DRUŠTVO ZA ZAŠČITO OKOLJA IN NARAVE

CESTA FRANCETA PREŠERNA 26

4270 JESENICE

SLOVENIJA

Pristopna izjava

Društvo Ekolosko društvo Dvizenje za okolinata ,,MOLIKA,

,

Matična št: 1989

Naslov: 7000 Bitola Republika Makedonija

Telefonska številka + 389 70 547 281

Elektronski naslov molika@t-home.mk

Izjavljamo, da želimo postati član ALPE ADRIA GREEN in da bomo delali po statutu in delu mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green

Petar Andonov – Pretsednik

Post festum na odločitev poslancev, ki so zavrnili referendum o TEŠ 6, ki ga je predlagal AAG

Alpe Adria Green je sprožil letos pobudo za referendum na katerem bi se državljani RS sami odločili ali zgraditi ta » ZGODOVINSKI PROJEKT« iz neke druge dobe ali ne. Poslanci so žal zaradi svojih interesov našo pobudo zavrnili in z tem sprejeli moralno in tudi odgovornost do bodočih generacij, razen seveda nekaterih ekološko osveščenih izjem.

Sama študija o TEŠ 6 in poročilo, ki ga je pripravila resorna ministrica Darja Radić je pokazala, da projekt tudi po donosnosti, ki jo je zahtevala ni spremenljiva, kaj šele pri pri izpustih emisij v ozračje.

Projekt sam je bil voden na način, ki vzbuja resne dvome v zakonitost. Če bi se projekt nadaljeval v tej smeri, državljankam in državljanom ne bi prinašal elektrike, pač pa zgolj izgubo (plačevanje emisijskih kuponov). Pri obstoječem projektu, ki je neekonomičen, nedopusten in nevzdržen tako energetsko kot tudi socialno, ekonomsko in okoljsko, bi vsako nadaljnje finančno vlaganje pomenilo oškodovanje državljanov. Določen del odgovornosti nosi tudi nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki ni opravil svojega dela in zagotovil potrebnih informacij, pač pa je dopustil, da se projekt nadaljuje na netransparenten in neekonomičen način. Na AAG »ČRNI TABLI« je bil zaradi tega v lanskem letu osebnost četrtletja.

Nesmiselno bi bilo za vodenje tega projekta obtoževati samo posamezne ministre iz te vlade, saj sam projekt sega tudi v delovanje prejšnje. Zato po mnenju Alpe Adrija Green nosijo odgovornost za ta okolju nespremenljiv projekt prejšnja in ta vlada.

Vse več politikov in gospodarstvenikov spoznava da smo v AAG imeli prav v zvezi z TEŠ6 saj je, po zelo dolgem odlaganju problema danes prišel trenutek resnice, ki je nazorno pokazal, zakaj smo bili ob opozarjanju na številne nepravilnosti deležni agresivnih napadov z različnih strani. Dejstvo, da smo na študije čakali več kot leto dni, priča o velikosti problema, interesih, ki so s tem povezani, in zakaj so bile reakcije na naše zadržano stališče tako zelo agresivne.

Investicija je razvojno zgrešena, okoljsko sporna, finančno nevzdržna ter katastrofalno slabo vodena.Vsak evro, ki bi bil porabljen za nadaljevanje tega projekta, bi pomenil oškodovanje tistih, ki plačujejo davke in elektriko.Pričakujemo tudi, da bodo tisti, ki so odgovorni za nevestno in neodgovorno vodenje projekta TEŠ 6, ustrezno sankcionirani. V Alpe Adria Green še vedno zahtevamo zaprtje vseh blokov v Šoštanju, dokler pa Slovenija ne preide na brezoglično pridobivanje električne energije, pa postavitev začasnih plinskih elektraren, ki bi bile oskrbovane preko plinovoda »južni tok«.

Pripombe AAG na »Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož«

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

Ministrstvo za okolje in prostor,

Dunajska cesta 48,

1000 Ljubljana

Jesenice: 21.04.2011

Zadeva: Pripombe na »Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož«

Istočasno pa zahtevamo, da se naše društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja vključi po ZVO, v nadaljne postopke v zvezi z nameravanjem podaljšanjem obstoječe letališke steze na letališču Portorož.

Opis variant

V sklopu pobud za pripravo državnega prostorskega načrta za letališče Portorož (DPN letališče) sta predstavljeni dve varianti širitve letališča Portorož. Pri obeh je predvideno podaljšanje asfaltirane steze skupno za 200 m, od tega 40 m v smeri proti Drnici in 140 m v smeri proti mejni točki oziroma Dragonji. Bistveno se med seboj varianti razlikujeta po širini posega vzdolž obstoječe steze. Obe varianti predvidevata poseg v KPSS, ker je poleg podaljšanja asfaltirane steze predvidena tudi ureditev zatravljenega odseka, kar bi poseglo v meje znotraj KPSS in bi zahtevalo tudi regulacijo oz.premostitev struge Drnice in celo reke Dragonje.

 

Omenjeni posegi so sporni s stališča varstva narave in okolja zaradi naslednjega:

1.Kakršnokoli poseganje v območje znotraj KPSS, tudi če ne gre za asfaltirane ali betonske, pač pa zatravljene površine, pomeni grožnjo za solinski ekosistem in ogroža tamkajšnjo floro in favno. Poseg bi pomenil tudi spreminjanje meja ne le KPSS, pač pa tudi območja Natura 2000 in območja Ramsarske lokalitete. Slovenija je z vstopom v EU v svoj pravni red prenesla tudi pravo EU in Direktive imajo težo zakona. S poseganjem v območje KPSS bi bilo okrnjeno območje Natura 2000, ki ga določata Ptičja in Habitatna direktiva. Slovenija se je kot pogodbenica Ramsarske konvencije zavezala k ohranjanju ekološkega značaja mokrišč, zlasti mokrišč mednarodnega pomena, kamor sodijo Sečoveljske soline. Podaljšanje steze v KPSS bi nedvomno pomenilo spremembo ekološkega značaja tega mokrišča.

2.letališče je v neposredni bližini območja, ki je eno najbogatejših ornitoloških območij v Sloveniji, kar pa pomeni tudi veliko nevarnost za trk letal s pticami in posledično povečano nevarnost strmoglavljenja letal.

3.Poseg bi zahteval tudi regulacijo Drnice, po eni od variant tudi Dragonje. Zacevitev vodotokov po evropski vodni direktivi ni več dopustna, kar pomeni, da bi z regulacijo reke grobo posegli v območje pridelave soli, točneje območje izhlapevalnih bazenov. Tradicionalna pridelava soli, ki daje kruh prek 80 zaposlenim in več deset pogodbeno zaposlenim v kraju, bi bila s tem prekinjena. Poleg tega bi izgubili del naše najpomembnejše kulturne dediščine. Na račun širitve ene dejavnosti (letališče s peščico zaposlenih) bi izgubili najpomembnejši vir zaposlitev v lokalni skupnosti in največjo dodano vrednost razvoja obalnega turizma.

4.Letališče bo tudi s splakovanjem iz letalske steze, zaradi povečanega števila letal (saj voda vse odnese – tudi z obstoješih stez in ploščadi, od olja, kerozina, do obruskov od gum in tudi od umivanja letal…), še bolj obremenilo okolico in vodotoke in s tem ogrozilo življenje v njih.

5.Variante predvidevajo tudi rušitev nekaj stanovanjskih objektov in dodatne posege v kmetijska zemljišča najvišje kakovosti. Ta so bila v neposredni bližini že prizadeta ob načrtih za gradnjo golf igrišča (prek 60 ha).

6.Gradnja letališča prek Drnice v KPSS omogoča tudi razmišljanja, da bi stezo v prihodnje še podaljševali naprej v soline in tako na območje pripeljali še večja letala, tudi tista, ki zaradi tehničnih zahtev pri manevrih vzleta morajo leteti več sto metrov nizko nad tlemi. Že v trenutnem stanju je letališče zelo moteče ne le za naravo in domačine, pač pa moti tudi turiste v bližnjem Portorožu.

7.Za takšen poseg je treba opraviti celostno presojo vplivov na prostor in sicer tako s stališča fizičnih posegov v prostor kakor tudi posledic dejavnosti, ki jih ti posegi omogočajo.

8.Zavajajoči so podatki o potrebi po 200m podaljšanju steze, saj za tipe letal, ki naj bi jih na ta način pridobili na letališče, zadošča že cca 150 m podaljšanje steze, kar pomeni, da je podaljšanje v KPSS namenjeno le pridobivanju terena za kasnejše nadaljnje širitve steze v park.

Iz podatkov predhodno izvedenih investicijskih študij je razvidno, da je vsakršno podaljšanje steze v KPSS izven ekonomske upravičenosti. Sprašujemo ali so pridobljene tudi neodvisne študije, ki bi dokazovale, da bo letališče delovalo rentabilno ob upoštevanju dejstev, da vsako leto letališče ustvari prek 200.000 EUR izgube in to kljub dejstvu, da je bilo pred leti dokapitalizirano v milijonski vrednosti evrov in ob izračunu vseh vlaganj (odkup kmetijskih zemljišč in sprememba namembnosti, rušitev stanovanjskih objektov, prestavitev ceste, regulacija enega ali celo dveh vodotokov…), ki bi bila potrebna za izvedbo takšnih načrtov.

Za podaljšanje letališke steze, bi vsekakor najprej potrebovali tudi soglasje Hrvaške države, saj bi letala ob vzetanju in pristajanju uporabljala Hrvaški zračni prostor ter s tem povzročila velik čezmejni vpliv na okolje na tem prostoru.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Pripombe in stališča AAG na javno razgrnitev OPPN zadrževalnik Brdnikova

Oddelek za urejanje prostora

Mestne uprave MOL,

Poljanska 28

1000 Ljubljana

Datum: 22.04.2011

Zadeva: Pripombe in stališča na javno razgrnitev OPPN zadrževalnik Brdnikova

V skladu z Javnim naznanilom št.3505-41/2008-61 z dne 10.03.2011 in spletno objavo gradiv za javno razgrnitev OPPN zadrževalnika Brdnikova Alpe Adria Green, društvo, ki deluje v javnem interesu daje naslednje pripombe, predloge, utemeljitve in stališča:

Dopolnjen osnutek OPPN za območje zadrževalnika Brdnikova in posledično okoljsko poročilo ne vsebujeta celovite analize stanj voda, ki nastajajo ob intenzivnejših padavinah, na širšem območju, ki gravitira z vodami na področje Glinščice, kot glavnega odvodnika voda v poseljen mestni predel. Taka analiza in posledično ukrepi izven območja urejanja so potrebni, da se predvidi tudi ukrepe izven območja urejanja, ki naj upočasnijo vode in/ali zmanjšajo količine voda na ožje področje Glinščice. Predlagamo torej, da se izdela pregled in ocena stekanja voda v območje Glinščice in izdelajo ukrepi za upočasnjevanje zbiranja voda in eventuelno količin s spreusmerjanjem.

V javni razpravi je bilo izpostavljeno, da so ureditve ob gradnji novega odseka avtoceste skozi Šentviški predor očitno poslabšale razmere ob močnih padavinah, saj po izgradnji dobiva Glinščica veliko več vode že ob 15 letnih vodah. Koristniki zemljišč na tem področju to jasno opažajo, saj spremljajo razmere skozi dolga leta.

Prav tako je negativen vpliv prineslo napačni prostorski poseg z izgradnjo hotela MONS. Tam bi moral ostati gozd, ki je v znatni meri zadrževal intenzivne padavine. Zdaj so velike površine asfaltirane in izgrajen je hitri kanalski odvodnik, kar je dodatna napaka, ki jo je nujno sanirati (renaturirati). Tam so možne tudi preusmeritve voda. Obstaja nevarnost, da se še preostale gozdne površine v tem širšem področju izsekajo. To mora OPPN preprečiti v ustreznem členu. Prav tako se ne sme pozidati Pasja dolina, niti vadišče za pse. Velika napaka na tem koncu je bila tudi dodatna stanovanjska gradnja ob pasjem vadišču.

Nepozidanost je treba doseči tudi na področju med naseljem in Hoferjem ter na vsako stran. Vse to so površine, ki pijejo vodo in jo zadržujejo.

Velika prostorska napaka je načrtovanje zgradb na kmetijskih površinah na področju biotehnične fakultete. Ne ponavljajmo napak, kakršna je bila izgradnja biološkega središča na poplavnih površinah, kjer jim tudi nova gradbena dela ob velikih stroških, ob novem mostu, ne bodo dosti pomagala, saj gre tudi za podtalnico.

Prav tako je pomembno »porečje« Pržanca (hribovje Toškega čela in okolice). Analiza mora zajeti predvidevanja zlivanja dotokov ob 100 letnih vodah in jih zmanjševati čimbliže nastanku. Tudi tu velja, da so ohranjene gozdne in kmetijske ter neobdelane površine nujen predpogoj za zmanjšanje 100 letnih voda. Zadrževalnik v Podutiku tudi zahteva presojo glede na 100 letne vode. Doseči je treba naravno umirjanje voda.

V razpravi je bilo tudi omenjeno, da obstaja porozen asfalt. Uporabljajo ga na primer v Avstriji. MONS je na primer eden od kandidatov, ki bi ga moral vgraditi namesto obstoječega nepropustnega.

Na Glinščici je treba izvesti renaturacijo. V skladu s stroko je izgradnja kanalov namesto naravnih brežin napačna. Okoljsko poročilo tega ne predvideva.

Za celotno območje, ki vključuje OPPN območje in vse površine oziroma zaledje, s katerega se vode posredno ali neposredno stekajo v Glinščico je treba izdelati hidrodinamični model za 100 letne vode. Brez tega je gradnja zadrževalnika Brdnikova neosnovana. Na Brdnikovi namreč že sedaj funkcionira zadrževalnik, saj so poplavljene večje površine ob na primer 15 letnih vodah. Zaradi različnih nivojev prihaja do zalivanja dela PST in Brdnikove pred mostom.

Izgradnja zadrževalnika Brdnikova in druga dela so bistveno predraga in prav analiza voda z vsega področja , skupaj z ukrepi gorvodno bi lahko investicijo znatno pocenila. Zahtevamo izdelavo alternativnega, manjšega plana posega, ki zajema OPPN območje in vse zaledje voda. Pri tem smo pripravljeni konstruktivno sodelovati.

V predlaganem Odloku je večkrat omenjena besedna zveza »v čimvečji meri« , ki se uporablja za zaščito dreves, kmetijskih površin in narave. Ta izredno relativen pojem ne zagotavlja ohranjanja habitatov , dreves in zemljišč, niti tistih, ki so posebej poudarjeni za zaščito. Za gradbenike je znano, da ne znajo upravljati s posegom ob vsej mehanizaciji, ki ji preskrbijo maksimalen manevrski prostor iz komodnosti (kar smo v Ljubljani in drugje že imeli priliko opazovati. V naravnem prostoru gradbeništvo ne zna ohranjati. Potrebne bodo posebne mere in kontrola za dosego zaščit. Obenem je treba posamezne načrtovane posege v naravni prostor , drevesa in gozd nujno še zmanjšati. Prav tako na predvidenih prostorih za parkiranje. Parkiranje v senci obstoječih velikih dreves je treba ohraniti. Pripravljeni smo preskrbeti ustrezne izvajalce.

AAG se priglaša v nadaljni postopek z vidika okolja, kamor 100 letne vode tudi spadajo, v katerem bomo razdelali posamezna poglavja s pomočjo stroke še podrobneje ali pa zahtevali utemeljitve.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

AAG in DOPPS–preprečila izdajo naravovarstvenega soglasja za akumulacijski bazen Rudno Polje–biatlon–Pokljuka

IZJAVA ZA JAVNOST

ALPE ADRIA GREEN IN DOPPS, KOT STRANSKA UDELEŽENCA V POSTOPKU »POVEČANJE AKUMULACIJSKEGA BAZENA ZA ZASNEŽEVANJE NA RUDNEM POLJU«, DOKAZALI DA ŽE ZGRAJENI AKUMULACIJSKI BAZEN NA RUDNEM POLJU, ZARADI PREVELIKIH VPLIVOV NA OKOLJE IN NARAVO NE MORE DOBITI NARAVOVARSTVENEGA SOGLASJA

Pred enim letom je bil v Državnem Zboru sprejet zakon, kateremu smo v mednarodnem društvu Alpe Adria Green, ki združuje posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave, odločno zavračali sprejetje predlaganega zakona o Triglavskem Narodnem Parku (TNP), saj še danes menimo, da ni izpolnil pričakovanja iz spomenice iz leta 2004 ter obljube takratne vlade, da bodo upoštevali pripombe nevladnih organizacij (NVO).

Po enem letu se počasi kaže prava slika tega zakona, saj smo kot stranski udeleženec skupaj z DOPPS-om na Agenciji Republike Slovenije dokazali, da ima izgradnja akumulacijskega jezu za zasneževanje tekaških prog velik vpliv na okolje in naravo ( v prilogi).

V AAG nameravamo razčistiti vsak poseg in gradnjo v TNP posebej in z NATURO 2000 dokazati, da je bil sprejem tega zakona pisan na kožo Smučarske Zveze Slovenije in Zveze Lovskih Družin Slovenije ter še nekaterim manjšim privatnim »zvezam«. Ravno tako sprejeti zakon ni izpolnil pričakovanj domačinov, saj zaradi njega nimajo nič več turistov kot prej, nasprotno, večina turistov, ki je obiskovala Pokljuko, se je zaradi izgradnje novega biatlonskega centra preusmerila drugam uživat gorski mir. Z odhodom zime so asfaltirane biatlonske proge zasedli »ŠIRIKOLESNIKI« in TEŽKI MOTORJI da AVTOMOBILOV niti ne omenjamo. Proge uporabljajo tudi za tekmovanja, pri tem pa jih nihče ne moti. V AAG smo dobili nekaj namigov za te »dirke«, zato smo šli v torek 27.04.2010 sami preveriti stanje. Pri vstopu na asfaltirane proge – strelski poligon, ni nikjer znakov, ki bi preprečeval, da štirikolesniki in motorji ne bi smeli voziti po teh progah, videli smo samo znak za omejitev hitrosti 30 km/h.

To stanje nam je prinesel nov zakon o TNP, zato poslancem Državnega Zbora, postavljamo javno vprašanje: »ALI STE SEDAJ, KO STE SPREJELI ZAKON, SPREJETI ODGOVORNOST TUDI ZA VSE POSLEDICE, KI JIH JE TA PRINESEL« . Prav tako pričakujemo, da bodo iz svojih žepov pokrili tudi sanacijo škode v TNP, katero bo potrebno izvajati, če želimo ohraniti ta park.

Med kopanjem gradbene jame naleteli na za zdaj neznano količino mazuta – Jesenice

Med kopanjem gradbene jame za stavbo nove pošte na nekdanjih železarskih zemljiščih tik ob jeseniški občinski stavbi so delavci pred kratkim naleteli na za zdaj neznano količino mazuta, ki je posledica nepravilno izvedene sanacije področja »BIVŠE ŽELEZARNE JESENICE«.

Občina Jesenice je pridobila sredstva iz EU za urejanje infrastrukture v svojih poslovnih conah. Poslovno cono so sicer pričeli urejati, toda samo površinsko, bremena preteklosti pod površino pa so ostala nedotaknjena in še naprej ogrožajo okolje, predvsem reko Savo Dolinko. Alpe Adria Green je zaradi tega pred dvema letoma poslal več vprašanj ministrici odgovorni za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, med drugim tudi »Ali so bile površine bile sanirane strokovno in kdo je nadziral sanacijo? ». V odgovoru, ki smo ga prejeli so zapisali da, je bila predmet razpisa in sofinanciranja prenova, modernizacija ter izgradnja javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con, ne pa sama sanacija degradiranih površin. Se je pa v okviru razpisa kot eno izmed meril za ocenjevanje vlog upoštevalo tudi trajnostno naravnanost posamezne poslovne cone, kar pomeni, da so lahko cone, ki so se urejale na degradiranih (urbanih) območjih in so imele možnost širitve ter predviden način upravljanja, pridobile dodatne točke, s ciljem reševati problem tovrstnih območij. Vsa dela so morala potekati v skladu z zahtevami opredeljenimi v veljavnem izdanem gradbenem dovoljenju in so bila podvržena ustreznemu nadzoru.

S tem primerom se je pokazalo, da se je na Jesenicah izvedla samo površinska sanacija tega območja kakšen nadzor pri sanaciji, že izvedenih del in del, ki so v izgradnji pa ni znano. Kar lahko zapažamo se izvajajo dela, ki bodo lepotno zakrila bremena preteklosti, problem pa bomo pustili bodočim generacijam!

ZGODOVINA NASTANKA AAG

Iz civilne inciative zaščitimo Savo in proti onasnaževanju zraka in vode iz ACONI-ja se je ustanovilo letu 2000 je skupina okoljevarstvenikov ustanovila Gorenjsko Ekološko Združenje, ki je delovalo na lokalnem nivoju. Zaradi dejstva, da leži triglavski narodni park tudi na primorskem smo kmalu pričeli delovati tudi v tej regiji, pričeli smo z delovanjem tudi v Prekmurju zato smo leta 2006 ustanovili GREENSLO-Slovenija. V Kopru so investitorji na vsak način hoteli postaviti plinski terminal. GREENSLO ni imel z tega področja veliko izkušenj zato smo se v letu 2007 obrnili na GREENACTION iz Italije in skupno še z DVO – Sežana, Koper ter Društvom za zaščito Tržaškega zaliva – Trst

ustanovili Alpe Adria Green.K sodelovanju smo povabili tudi EKO KVARNER iz Hrvaške. Povezava se je pokazala zelo uspešna , saj smo z skupnim znanjem preprečili izgradnjo plinskega terminala v Kopru. Istočasno pa smo združili moči še za preprečitev izgradnje terminala v Žavljah. V letu 2009 smo sprejeli dogoročni program dela AAG.

Danes Alpe Adria Green deluje kot mednarodno društvo v Sloveniji, Italiji, Hrvaškem. Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori in Makedoniji.

V letu 2009 se je AAG priključil svetovni mreži okoljevarstvenih društev in združenj TckTckTck s katerim se skupno borimo za ohranitev našega modrega planeta in življenja na njem.

Predsenik Alpe Adria Green.

Vojko Bernard

Alpe Adria Green – Za prihodnost naših otrok

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Tel:+38645836640, GMS: +38651311450, Email: alpeadriagreen@gmail.com

V SOŽITJU Z NARAVO št:2

December 2010

Terminali: Kdo bi si upal jesti ribe, obogatene z živim srebrom?

21. junij 2010 ob 11:35

Ljubljana – MMC RTV SLO

Eksplozija terminala v Žavljah bi zaradi plitvosti morja prinesla posledice, večje od katastrofe v Mehiškem zalivu, je prepričan Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green.

In kaj storiti, da bi preprečili gradnjo terminalov? “Takoj tožiti Italijo,” rešitev ponuja Vojko Bernard, ki je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice. “Vlada ima dovolj dokazov, ki smo ji jih posredovali, da bi gradnjo lahko preprečila,”je dodal.

Posledice? Od zastrupljenih rib in morja…

Med nevarnostmi, ki jih prinaša morebitni novi plinski terminal v Žavljah, Bernard izpostavlja ohladitev vode za pet stopinj, izpuste klora, ki plin segreva, onesnaženje z živim srebrom in dvig težkih kovin in živega srebra z dna morja, do česar prihaja pri pristajanju ladij. Znano je, da živo srebro prehaja v ribe, ki jih potrošniki nato použijemo kot hrano, je dejal. “Vprašanje je, kdo bi si upal jesti ribe, obogatene z živim srebrom.”

… do ekplozije katastrofičnih razsežnosti

Nevarnost bi ob morebitni eksploziji dobila katastrofično razsežnost. Če bi terminal v Žavljah zaradi morebitnih tehničnih pomanjkljivosti eksplodiral ali če bi nastal požar, bi lahko nastal domino efekt, saj v bližini stojijo tudi terminali z lahkimi naftnimi derivati in kisikom. “Nastala bi eksplozija, ki jo lahko primerjamo z izbruhom vulkana,”je prepričan Bernard.

Alpe Adria Gren, čezmejna organizacija s predstavništvi v Sloveniji, Trstu in Reki, je po lastnih besedah zbrala dokumentacijo, da Rim Slovenijo zavaja s prikrivanjem ne le posledic gradnje terminala, ampak tudi drugih okoljskih čezmejnih nevarnosti, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega pristanišča in grozijo tudi slovenskemu območju.

“Italija zavaja slovensko vlado”

Med načrti je širitev dveh tržaških pomolov, terminali in morebitna dodatna skladišča. In kako nas italijanska stran zavaja? “Lažna je predpostavka, da se bo voda ohladila le za dve stopinji, terminal bi stal preblizu že obstoječih nevarnih objektov, kar direktiva Saveso 2 ne dopušča, zlagan je podatek o globini morja in drugo,” je naštel Bernard in dodal, da je navedbe raziskala in potrdila tudi italijanska policija. Pojasnil je, da italijanska javnost s problematiko terminalov ni dovolj dobro seznanjena, saj “prihaja do blokade medijev”, nasprotujejo pa jim ljudje, ki živijo na območju, kjer naj bi terminal zgradili. “Malo ljudi tudi ve, da Italija že zdaj zaradi neučinkovite čistilne naprave onesnažuje 1,5 kilometra slovenskega morja,”dejanja sosedov razkriva Bernard.

Vabljeni k branju celotnega klepeta z Vojkom Bernardom, v katerem je gost pojasnil tudi stališča do zakona o TNP-ju, Teš 6 in odpadkih.

V organizaciji niso naklonjeni niti širitvi koprskega pristanišča, saj bi povečano število ladij na občutljivem ekosistemu pustilo negativne posledice.

“EU noče, da se države tožijo med sabo”

Po Bernardovih besedah vlada torej dokaze ima, (ne)ukrepanje pa organizacija pripisuje političnemu obnašanju. “Politiki se želijo izogniti sporom. Smo v predvolilnem obdobju in vsaka napaka s strani politike bi se odrazila na rezultatu volitev. Tožba, ki bi jo morala vlada podati že pred meseci, bi bila po našem mnenju nujna, vendar EU noče, da se države tožijo med sabo,”je pojasnil Vojko Bernard.

IZGUBILI SMO SVOJ EDINI NARODNI PARK

V bitki za pravi narodni park – TNP, smo bili ekologi z strani kapitala in pohotnih županov na tem področju, ki iščejo predvolilne točke, kot tudi parlamentarne stranke, poraženi. Skoraj hkrati z degradiranjem našega edinega narodnega parka v neko drugo vrsto “zavarovanega območja”, je Avstrija sprejela strategijo svojih narodnih parkov. Kako daleč od tega je “domet” razmišljanja in ukrepanja v Sloveniji – predvsem tistih, ki naj bi odgovarjali ljudstvu za svoja dejanja. Tako pa bodo na volitvah zopet “briljirali” župani in drugi kreatorji politike na vasi (!) (pod Triglavom je kar nekaj občin takega značaja) – v naši državi pa so to hkrati kreatorji slovenske nacionalne politike in odločanja. Vsi ti* pa so zaslužni za to, da so PREBIVALCEM (kakšna farsa) priborili možnosti za RAZVOJ (tudi farsa). Ob tem pa velja omeniti, da so si s tem, ko je bil sprejet tak zakon o TNP, ki ga sedaj poznamo tudi iz objave, nekateri visoki uradniki podaljšali bivanje v udobnih foteljih raznih ministrstev, itd.

V ALPE ADRIA GREEN BOMO, NA DAN NARODNIH PARKOV, VSAKO LETO PRIŽGALI SVEČO V SPOMIN NAŠEMU EDINEMU NAREDNEMU PARKU, KI JE SEDAJ SPREMENJEN V KRAJINSKI PARK!

SLAVA MU!

ALPE ADRIA GREEN

Ekipa tabora Otroci v naravi 2010

POROČILO

Letošnji tabor Otroci v naravi na Vogarju je bil namenjen spoznavanju biotske raznovrstnosti, seveda v skladu z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti. Otrokom smo približali naravo in njeno harmonično delovanje skozi igro, nabiranje zelišč in gozdnih sadežev in tudi skozi poslušanje pristnih zgodb planšarja in pokušanju lokalnih jedi.

Tabor smo imeli od popoldanskih ur petka 23.7.2010, zaključili smo ga v nedeljo 25.7.2010 z pogostitvijo staršev.

Na taboru je bilo 6 otrok in dva voditelja ter dva gosta. Ker se starši 4 otrok niso strinjali s fotografiranjem otrok in objavljanjem slik, smo se osredotočili bolj na fotografiranje narave in situacij.

Stan na Vogarju

Petek 23.7.2010: zbrali smo se ob 17.00 uri na parkirišču na Vogarju. Poslovili smo se od staršev in odšli do stanu, kjer smo bivali tri dni. Namestili smo se, razdelili postelje. Pripravili smo prostor za ogenj in nabrali dračje in les v okolici stanu.

Medtem, ko so otroci raziskovali okolico stanu smo pripravili večerjo.

Večerno druženje ob ognju smo izkoristili za napovednik naslednjega dne. Občudovali smo tudi rimsko cesto, in locirali sever s pomočjo velikega in malega voza. Ugotovili smo, da se zvezde in rimska cesta z Vogarja prav dobro vidijo, ker ni pretiranega svetlobnega onesnaženja, čeprav nam je nebo razsvetljevala sicer ne cela luna. Ugotovili smo, da v mestu nimamo takega nočnega razgleda.

Sobota 24.07.2010:

Po zajtrku smo se odpravili v bližnjo okolico stanu. Iskali smo primeren les, šibovje za izdelavo lokov in puščic. Ugotovili smo, da je najbolj gibek in prožen les leske. Otroci so ugotovili, da leska raste na robu med travnikom in gozdom. Pobliže smo si pogledali ta rob in hitro ugotovili, da tam raste še veliko drugih, nam znanih rastlin. Najedli smo se borovnic in našli nekaj gozdnih jagod. Otroci so hiteli ugotavljati, da leska ni dobra samo za izdelavo lokov in puščic. Opazili so sicer še zelene lešnike in ugotovili, da bi bilo lepo v jeseni opazovati veverice in njihovo gostijo.

Sredi dopoldneva smo se ukvarjali z izdelavo lokov, napenjanjem vrvic in ukrivljanjem leskovih vej ter z izdelavo puščic. Sledilo je tekmovanje: katera puščica gre najdlje in ugotovili, da niti ni tako preprosto streljati z lokom.

Po kosilu in počitku nas je obiskala Mama Mihelca. To je bila starejša gospa, ki je veliko vedela o užitnih rastlinah, ki jih najdemo na travnikih in po robu gozdov in v gozdovih.

Najprej nas je opozorila na divjo češnjo, ki raste nedaleč od stanu in je ponujala sicer bolj kisle sadeže, kot smo jih vajeni, pa zato nič manj slastne. Ker češnja ni bila daleč od gozdnega roba smo še prej nabrali slastnih gozdnih jagod in nekaj borovnic. Potem smo se sprehodili po opuščenih kosnih travnikih. Ugotovili smo, da grmičevje hitro zavzema svoj prostor, pa tudi, da je še vedno veliko prostora za materino dušico (ki jo poznamo v kuhinji kot timijan), za šentjanževke s svojim značilnim vonjem in velike marjetice. Našli smo tudi veliko že odcvetelih travniških lilij in koprc, ki je dober za želodec. Nabrali smo tudi veliko rmana. Razveselili smo se malinovja, vendar ugotovili, da maline še niso zrele. Bile so suhe, majhne in še popolnoma zelene. Ob gozdni cesti smo našli tudi najdišče polaja in mete. Oboje smo nabrali. Iz mete pa smo kasneje skuhali zelo dober čaj (malo smo ga poboljšali s sladkorjem). Polnih vrečk zelišč nas je pot zanesla tudi na Hebed. Prišli smo do izvira vode, ki napaja celotno planino Vogar ter malo naprej do mokrišča – močvare. Tu smo opazili polje lepene, pod njo pa sta se skrivala blato in voda. Ugotavljali smo, da takih mokrišč ne opazimo veliko in poudarili, da so to naravne čistilne naprave za vodo. Spomnili smo se tudi Zelencev pri Ratečah. Otroci so ugotovili, da je pomembno čuvati te zaklade, da bomo imeli čisto pitno vodo – mi in živali.

Polni dobrih vtisov smo se vračali proti stani in se spomnili še vseh gozdnih živali, ki živijo na planinah. Omenili smo divjo mačko, divjo svinjo, srne in jelene, zajce polhe in miške ter ujede, šoje in druge ptice. Otroci so opozorili tudi na vsemogoče žuželke in kače (opazili smo samo slepca, ki sicer samo izgleda kot kača).

Po večerji smo očistili nabrana zelišča in jih pripravili za sušenje. Mama Mihelca nas je po večerji zapustila, mi pa smo pripravili ogenj in se pogovarjali o dnevu in pripravljali za naslednji dan.

Nedelja 25.7.2010:

Po zajtrku in pospravljanju postelj nas je obiskal planšar Brane. Z njim smo preživeli večino dneva:

Planšar nam je sprva pripovedoval o košnji na Vogarju, Povedal je da je to planina, namenjena košnji in spravilu sena za zimo. Skupaj smo ugotovili, da se košnja vseh travnikov opušča in, da nekatere že zarašča grmičevje (ugotovitev iz prejšnjega dne). Povedal je, da so včasih spravljali seno v dolino s samotežnimi sankami. Otroci so se kar zaiskrili ob misli na sanke.

Nato smo prešli na drugo temo. Iz torbe je vzel papirnato vrečo, v njej pa se je zlatila domača koruzna moka. Pripravili smo testo za kruhke, ki smo jih potem spekli na paličicah na odprtem ognju. Ob tem pa nam je pripovedoval o kroženju naravnih dobrin oziroma zgodbo o koruznih žgancih.

Najprej je opozoril na travnik okoli stanu, Povedal je, da vsako leto ročno kosijo travo, jo posušijo in spravijo v hlev za zimo. Seno na zimo odpeljejo v dolino in ga dajo sosedu, ki ima v hlevu še vedno krave. Pravi, da krave zelo rade jejo seno iz Vogarja saj je še polno raznovrstnih zeli in rožic in ni sestavljeno samo iz puste trave. Poleg tega je opozoril, da krave jedo naravno sušeno seno rajši, kot pa skoraj svežo travo iz bal.

Pomladi planšar Brane od soseda dobi pravi hlevski gnoj, ki ga raztrese po njivi, kje nato okoli prvega maja posadi koruzo, katere seme vsako leto shrani in dobesedno prihaja iz roda v rod. Ko je koruza zrela, jo poberejo in shranijo na suho. Ko pa je čas kuhe koruznih žgancev, pa osmukano koruzo odnese k drugemu sosedu v mlin in tako dobi moko. Prav to moko smo tisti dan skuhali in pripravili okusne koruzne žgance, dodali pa smo jim še domače kislo mleko.

S to zgodbo nas Je planšar Brane opozoril na povezanost ljudi z naravo in na moment kroženja in spoštovanja narave same. O tem kako ročno kosijo travo, sušijo in spravijo seno, ga potem dajo kmetu za krave in od njega dobijo hlevski gnoj za njivo s koruzo je govoril resno in z veliko mero spoštovanja. Otroci pa so zgodbo poslušali z odprtimi usti. Veliko so se naučili.

Po kosilu in počitku smo pripravili prtljago za odhod in počakali starše. Pričakali smo jih s čajem iz šentjanževk, rmana, materine dušice in nekaj smrekovih vršičkov in še njim spekli koruzne kruhke na paličici. Okrog 18.00 smo se skupaj vrnili v dolino in se dobre volje razšli.

Subvencioniramo lastno smrt ?

Glede na ekstremno hitro povečevanje števila bioplinarn in različnih kogeneracij, deponij in čistilnih naprav v Sloveniji, katerim je skupna tehnologija klasičnega batnega plinskega motorja, ki emitira za

zdravje ljudi in živali nesprejemljive količine rakotvornega Formaldehida, bi človek pričakoval takojšnjo ustrezno zakonsko ureditev tega problema, to je primerno varovanje zdravja ogroženega prebivalstva.

Navkljub temu, da se poskušamo ozirati po pametnejših v evropi, se zaenkrat nihče pri nas še ni lotil rešitve tega problema Slovenija prepušča prebivalstvo na milost in nemilost dobička željnim investitorjem, ki na račun zdravja prebivalstva kujejo profite od prodaje s takšnimi napravami proizvedene električne energije.

Prizadeto prebivalstvo ustanavlja različne iniciative proti takšnim inštalacijam z argumenti na temo ekologije, degradacije krajine, smradu itd., pri tem pa se je zaradi neinformiranosti publike in nepoznavanja bistva problema pozablja na temeljno ustavno pravico 72. člena slovenske ustave, to je Pravico do zdravega življenjskega okolja.

Vsem vprašljivim napravam je skupen plinski batni motor, ki ga poganja metan, pridobljen v procesu fermentacije, oziroma deponijski plin na deponijah, ali pa se uporablja, še posebej v kogeneracijah, kar zemeljski plin iz plinovodnega omrežja. Elektrika pridobljena iz generatorja ki ga

poganja takšen plinski motor, se oddaja v smislu ekologije po subvencionirani ceni v omrežje, subvencijo pa plačujemo mi sami iz lastnega žepa..

Do tu vse lepo in prav, če se nebi v vsakem takšnem motorju kot stranski produkt pojavil rakotvorni Formaldehid. To dejstvo je znanstveno dokazano že leta 2005. Največja za človeka še dopustna

obremenitev Formaldehida je samo do 0,37mg/m3 zraka. Formaldehid se vnaša v telo z dihanjem in preko kožne absorbcije. Je rakotvoren in povzroča genske spremembe.Takšne naprave pa ga mečejo v za zdravje ljudi in živali nesprejemljivih količinah skozi izpuh v okolico nekaj kilometrov od naprave.

Z dosedanjimi meritvami v EU je dokazano da preko 70% naprav z takšno tehnologijo ne izpolnjuje niti dosedanje že zastarele omejitve emisije 60mg/m3 zraka Formaldehida, ki je podana kot izjema za tovrstne naprave.

Medtem ob sedanjih prehodnih 20 do 40 mg/m3 omejitvah, severna evropa že diskutira 1mg/m3 zraka. Takšne naprave delujejo v pravilu z velikimi močmi, ter obratujejo neprekinjeno dan in noč z maksimalno močjo, vržejo v svojo okolico posledično skozi izpuh ogromne količine Formaldehida, še večje količine dušikovih oksidov, nezgorenega goriva, prašnih delcev in drugih človeku in okolici neprijaznih snovi.

Dušikovi oksidi so odgovorni za tvorjenje škodljivega ozona v poletnem času, na katerega nas redno opozarjajo. Astmatiki, srčni bolniki, starejši in otroci so zaradi nevarnosti za zdravje zato prisiljeni

ostati doma.

Problem vseh takšnih slovenskih naprav je da so zgrajene na osnovi tehnologije, ki ne izpolnjuje sodobnih meril za vzdržno življenje v večkilometerskem pasu okoli bioplinarne, zastrupljajo okolico in degradirajo krajino.

Tako se postavlja prebivalcem v okolici sedaj izbira, preprečiti takšno tehnologijo z vsemi sredstvi ali pod krinko ekologije in zaradi države, ki subvencionira zastarelo in ne sledi splošnim EU praksam in pravici do zdravega okolja, počasi umreti na račun in za profit lastnikov takšnih naprav.

Evropska komisija zamrznila pritožbo Alpe Adria Green

Evropska komisija je zamrznila pritožbo, ki jo je nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) nanjo naslovila v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah in terminala na morju v Tržaškem zalivu. Zamrznitev komisija utemeljuje z navedbami, da glede obeh terminalov med Slovenijo in Italijo trenutno potekajo dvostranski pogovori.

Evropska komisija ne želi ogroziti dvostranskih pogovorov med Italijo in Slovenijo

KOPER> AAG je komisiji maja posredovala domnevno ponarejeno dokumentacijo in zahtevala prekinitev vseh postopkov v zvezi z gradnjo obeh terminalov, ki jih načrtuje Italija v Tržaškem zalivu. Kot je razvidno iz odgovora komisije, nameravajo v fazi pogajanj med Slovenijo in Italijo zamrzniti vse s tem povezane preiskave, ki bi po mnenju komisije lahko ogrozile “pogovore, ki potekajo med državama članicama”. Glede domnevno ponarejenih tehničnih podatkov za terminal v Žavljah komisija dodaja, da ni pristojna za obravnavo kaznivih dejanj, in da naj se v organizaciji zato obrnejo na “ustrezne nacionalne organe”.

Odgovor po mnenju predsednika AAG Vojka Bernarda pomeni, da daje komisija “prednost političnim dogovorom med državami pred varnostjo ljudi in narave”. AAG pričakuje, da bo komisija pritožbo odmrznila in ji dala prednost “pred političnimi spletkami med vladama Slovenije in Italije”, ki sta po mnenju nevladne organizacije v preteklosti že dokazali, da “jima je v prvi vrsti dobiček, šele potem zaščita državljanov”. Če njihova pritožba ne bo obravnavana, bodo po Bernardovih napovedih zahtevali odstop evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika.

V AAG od slovenske vlade obenem zahtevajo, naj glede domnevnih dogovorov med Slovenijo in Italijo v zvezi z gradnjo terminalov javno objavi, kateri dokumenti so že bili podpisani, ali pa javno zanika obstoj takih dokumentov. Z ministrstva za okolje so pred dnevi zatrdili, da obstoja dokumenta, ki naj bi po navedbah tržaškega časnika Il Piccolo govoril o dogovoru slovenske in italijanske strani glede energetskih in prometnih projektov v severnem Jadranu, ne poznajo.

STA

Energetsko dovoljenje podpisano, plinski terminal pa ne bo umeščen v NEP

17. september 2010 ob 07:37

Ljubljana – MMC RTV SLO

Čeprav je ministrstvo za gospodarstvo po odločitvi sodišča moralo izdati energetsko dovoljenje za plinski terminal v Kopru, to ne pomeni, da bo terminal tudi zgrajen.

Po dolgotrajnih razpravah in nasprotovanju okoljskih organizacij gradnji terminalov za zemeljski plin v Tržaškem zalivu je javnost v začetku tega tedna razburila novica, da je ministrstvo za gospodarstvo izdalo energetsko dovoljenje nemški družbi TGA Gas Engineering, ki namerava podoben terminal zgraditi v Kopru.

Izdajo tega dovoljenja je ministrstvu naložilo upravno sodišče, kamor se je družba pritožila, potem ko jim ga v času nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnikaniso izdali. Državi je TGA Gas Engineering tudi zagrozil s tožbo, če energetskega dovoljenja ne dobijo in če terminal ne bo uvrščen v nacionalni energetski program.

“Država se odloča, kaj bo stalo na ozemlju”

Zdajšnja gospodarska ministrica Darja Radićje zdaj dovoljenje izdala, vendar pa gradnje terminala ni uvrstila v nacionalni program, kar pomeni, da za to naložbo ni mogoče začeti postopka za pripravo državnega prostorskega načrta, brez tega pa tudi gradnja ni mogoča, so za MMC pojasnili na ministrstvu.

Kot kaže, družba tudi nima podlage, da bi zaradi neuvrstitve njihove investicije v energetski program tožila državo, saj so na ministrstvu na to vprašanje kratko in jasno odgovorili le, da se lahko “država sama odloča, kaj bo stalo na njenem ozemlju”.

Uplinjali bi s pomočjo termoelektrarne

In kakšen terminal je nemško podjetje nameravalo zgraditi v slovenskem morju? V bistvu so vsi plinski terminali podobni, pravijo na ministrstvu, razlika med “koprskim” in “tržaškimi” terminali pa je v tem, da je TGA Gas Ingeneering načrtoval manjšo termoelektrarno na plin, kjer bi s pomočjo odpadne toplote uplinjali ohlajeni in tekoči zemeljski plin. V Trstu pa so nameravali uplinjanje izvajati s pomočjo toplote morske vode, kar povzroča ohlajanje morja in izpuste klora, uporabljenega za čistilo alg v ceveh za dovod morske vode.

AAG bo stopil v stik z ministrstvom

Kljub tej razliki bi načrtovan terminal v slovenskih vodah po besedah Vojka Bernardaiz organizacije Alpe Adria Green imel velik vpliv na okolje, zato bi se njihova organizacija vključila v kampanjo proti gradnji. AAG je namreč vodil pogoste dejavnosti proti terminalom v Tržaškem zalivu, a se je zdaj zaradi groženj in ignorance EU-ja začasno umaknil iz boja.

Bodo pa predstavniki organizacije prihodnji teden stopili v stik s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo, da dobijo jasne odgovore glede potencialnega terminala v Kopru.

Največja Srbska organizacija za zaščito okolja in človekovih pravic » POKRET ZELENIH BREZA«, je kolektivno pristopila v mednarodno organizacijo ALPE ADRIA GREEN

V nedeljo 19.09.2010 je bil v Kragujevcu podpisan dogovor, da zgoraj omenjena organizacija kolektivno pristopa v mednarodno nevladno organizacijo, za zaščito narave in okolja Alpe Adria Green. Ta organizacija mrežno deluje v celotni Republiki Srbiji, poleg prostovoljcev, so vanjo vključeni tudi zavodi in podjetja, ki delujejo na področju zaščite okolja ali pa proizvajajo ekološke izdelke.

Sklenjen dogovor o pristopu zelenih brez k AAG

Naslednji dan 20.09.2010 je bil že organiziran pod novim imenom ALPE ADRIA GREEN – POKRET ZELENIH BREZA, seminar z naslovom » Varno odlaganje živalskih ostankov«, ki se ga je udeležilo preko 60 udeležencev. Na seminarju so bili poleg nevladnih organizacij, prisotni še sodelavci iz projektne skupine DREPR, ki deluje v sklopu kmetijskega ministrstva Srbije, predstavniki kmetijskega ministrstva Srbije, župan občine Kragujevac, predstavniki okoljskega ministrstva ter strokovnjaki iz tega področja iz celotne Srbije. Seminar je bil sofinanciran s strani Republike Srbije in občine Kragujevac.

V mesecu oktobru tega leta, bo Alpe Adria Green, pričela delovati še v Črni Gori ter v naslednjem letu še v Makedoniji. V teh dveh državah že tečejo pogovori o kolektivnem prestopu nekaterih nevladnih organizacij v mednarodno organizacijo Alpe Adria Green.

Ana Svenšek

Miha Crnič

Terminal bi močno vplival na okolico morja

KOPER – Alpe Adria Green (AAG), mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije, Vojvodine in BiH, pripravlja v nedeljo na 42. Barcolani protest na morju proti plinskim terminalom.

Okoljevarstveniki bodo v nedeljo na morje odpluli predvidoma z dvema ploviloma s pomola pri bolnišnici v Valdoltri. Ustavili se bodo v slovenskem morju (zaradi bojazni, da bi v italijanskem morju ukrepale tamkajšnje oblasti) v bližini prve boje, ki bo postavljena eno navtično miljo zahodno od svetilnika Debeli rtič, druga pa 1,6 navtične milje zahodno od svetilnika.

Na tem območju regatnega polja bo promet jadrnic tudi najbolj zgoščen, saj bo tu obračališče. Na ribiški in turistični ladji bodo izobesili desetmetrske transparente in postavili zastave okoljevarstvenih organizacij. Po zdaj znanih podatkih naj bi se protesta udeležilo najmanj 40 ljudi.

Množica negativnih vplivov

Kakor nam je povedal predsednik AAG Vojko Bernard, AAG nasprotuje gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zaradi njihovega negativnega vpliva v severnem Jadranu, saj bi onesnaževali vode vseh treh obmejnih držav (Italije, Slovenije in Hrvaške).

Plinski terminali bi močno vplivali na morsko okolje (ohladitev in onesnaževanje vode) in povzročili nerešljive varnostne težave (tveganje nesreč, možni atentati tudi na tankerje, s tem pa uhajanje plina in možnost požarov), kar bi pomenilo, da bi zaradi tega morali militarizirati celotni Tržaški zaliv, kar bi povzročilo veliko gospodarsko škodo v turizmu, ribištvu, navtiki …

V Tržaškem zalivu je že zdaj najpomembnejši naftni terminal Sredozemlja (ki je doživel razdiralni atentat leta 1972), »zato ne moremo dovoliti, da se že obstoječim tveganjem dodajajo še nova,« meni Bernard. Jadransko morje ne sme postati evropski energetski pol na račun okolja in pravic lokalnih prebivalcev, je še dodal.

Člani Alpe Adria Green so v sodelovanju z Civilnimi iniciativami iz Celja izvedli ekološko patruljo na območju Celja in pri tem ugotovili, da je stanje na tem območju »katastrofalno«!

Predstavitev stanja okolja v Celju in okolici

Onesnažen zrak s težkimi kovinami zastruplja in mori ljudi, saj kar 80 ljudi na leto umre zaradi tega, ker niso sprejeti ukrepi za zmanjševanje onesnaženja s prašnimi delci PM 10. V okolju prisoten ozon, negativne posledice kontaminiranih prašnih delcev PM10 in PM 2,5 še poslabša. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je 100 krat večja od povprečja Slovenije. V Celju beležimo do 50 krat višje maksimalne koncentracije polutantov glede na neonesnažena področja Slovenije. V vseh populacijskih strukturah so bolezni dihal na prvem mestu.

Onesnažene podzemne vode dolgoročno in nepopravljivo onesnažujejo okolje in en vzorec je imel pri minus 13 stopinj Celzija, ponoči januarja 2009, temperaturo 20 stopinj Celzija. Vzorec podzemne vode je imel nad določljivostjo spektrografskega analizatorja železa in bil označen kot neprimeren za pranje avtomobilov zaradi vsebnosti kloridov. Odvzeti vzorci so imeli vonj po žveplovih spojinah in vsi so bili označeni kot nepitni.

Z nitrati in drugimi strupi onesnažena pitna voda iz zajetja v Medlogu je nujno potrebna čiščenja, da je sploh uporabna za preskrbo ljudi.

Onesnaženi reki Hudinja in Voglajna sta v večino leta v četrtem kakovostnem razredu in sta zastrupljeni s težkimi kovinami in vsemi mogočimi strupi, ki se izlivajo v Savinjo.

V Celju imajo tudi najbolj onesnaženo področje v Sloveniji, področje stare Cinkarne, kjer je izmerjeno kar 593 mg/kg s.s kadmija v zemlji, poleg ostalih strupov, kar je zagotovo žalosten svetovni rekord v urbanem področju. Onesnaženo področje stare Cinkarne, je označeno za slovenski Černobil. V Celjski kotlini je 7000 ha prekomerno onesnažene zemlje, od tega 2800 ha obdelovalne.

Lokalna oblast pa je dovolila navoz tisoče ton gradbenih odpadkov in strupov s področja stare Cinkarne na travnik zraven hiš v Bukovžlak, s katerimi se dokazano zastruplja zrak in podtalnica, saj ta črna deponija leži nad pomembnimi podzemnimi vodnimi viri Celja.

Dokazano so ogroženi s suhim odlaganjem titanove sadre na deponiji Za Travnikom, saj to kontaminirano prašenje nosi daleč okoli in zastruplja s težkimi kovinami naravo in ljudi.

V tem okolju so nenehno izpostavljeni hudim »stoletnim« poplavam, ki pa se pri nas ponavljajo na osem let, ki prav tako ogrožajo okolje in zdravje ljudi, ter vplivajo na hudo psiho socialno stisko prebivalstva.

Lokalna oblast pa si je v popolnoma degradirano okolje dovolila izgraditi sežigalnico komunalnih odpadkov in blata iz komunalne čistilne naprave, ki dodatno onesnažuje okolje, saj je naša kotlina obremenjena s temperaturno inverzijo kar 114 dni v letu.

Vsa navedena dejstva so povzročila 25% večjo umrljivost za rakom leta 2003 in 30% večjo umrljivost za rakom leta 2004, kot je povprečje v Sloveniji. Nihče ni nič naredil za zaščito zdravja ljudi in da bi dal napotke kako morajo ljudje ukrepati za zmanjšanje tveganja za zdravje.

V 21. stoletju je nujno razvijati družbo, ki bo temeljila na sonaravnem in trajnostnem razvoju, kjer ne bodo ogroženi naravni viri in zdravje ljudi. Napredek ne sme biti povezan z dodatnim obremenjevanjem okolja. V Celju je potrebno uvesti ničelno stopnjo tolerance do vseh onesnaževalcev, ker je Celje dokazano najbolj onesnaženo mesto Slovenije.

Alpe Adria Green bo poročilo z vsem dokaznim gradivom, posredovala tudi EU institucijam, ker »sofinancira« sanacijo tega okolja in zahtevala od teh naj se aktivno vključijo v reševanje tega problema, saj menimo, da država Slovenija ni v stanju sanirati okolja v okolici Celja.

Danes smo na AAG sprejeli še dopis CI Celje, da imajo podatek z dne 25.10.2010, da so novo sežigalnico komunalnih smeti spet ustavili zaradi remonta in ne bo delovala od 23. 10 do 2.11. 2010. Vsaka zaustavitev in ponovni zagon sežigalnice stane 20 000 evrov- za vsaj šest ustavitev zaradi tehničnih težav vemo v enem letu. Tudi to je financirala Evropa in morali jih bomo obvestiti, v kakšne zgrešene projekte dajejo denar. V Celju so spet poizkusni kunci, saj je za najmanj emisij iz sežigalnice nujno stabilno delovanje in enkrat na leto remont..

Tiskovna konferenca občine CELJE

Celjsko okolje so pred napadi branili Roman Kramer, Marko Cvikl in Marko Zidanšek.

V mestni občini Celje so se čutili dolžni odzvati se na trditve okoljske patrulje Alpe Adria Green (AAG), čeprav od njih niso dobili nobenega uradnega dokumenta, veliko pa so pisali mediji.

“Ne strinjamo se z načinom in vsebino ter načinom povzemanja podatkov iz konteksta,” je uvodoma povedal celjski podžupan Marko Zidanšek in dodal, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad “ekoteroristov”, ki ne prepoznajo prizadevanj mestne občine Celje, da mesto primerno pozicionira v slovenski prostor. Strašijo ljudi in prikazujejo okoljevarstvene probleme črno-belo. “Od civilne iniciative bi pričakovali več konstruktivnega sodelovanja pri reševanju okoljskih vprašanj,” pravi Zidanšek.

Mestna občina se zaveda bremena preteklosti in se trudi ta bremena sanirati. Po njegovem mnenju je Celje paradni konj pri novodobnih rešitvah za sanacijo okolja, kar izpričuje tudi z občinskim programom varstva okolja, ki ga je spomladi sprejel občinski svet. Namignil je tudi, da ni izključeno, da bo mestna občina sprožila kazenske ovadbe zoper posameznike, ki zavajajo ljudi.

Manj prašnih in ozonskih dni

Roman Kramer, vodja oddelka za okolje in prostor, in Marko Cvikl, direktor Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, sta se lotila zavračanja trditev AAG od točke do točke. Kramer je s številkami dokazoval, da se zadnja leta bistveno znižuje vsebnost prašnih delavcev v Celju. Meritve kažejo, da je Celje nekje na slovenskem povprečju in pod dovoljenimi vrednostmi, ne le po onesnaženosti s prašnimi delci, temveč tudi po dovoljenem številu onesnaženih dni. Največje preseganje osemurne koncentracije ozona v zraku je bilo leta 2003, lani in predlani je bil število dni s preseganjem ozona pod dovoljeno mejo.

MOC priznava, da je območje Stare Cinkarne problem, a je problem pod kontrolo, občina ga rešuje in tvorno sodeluje pri pripravi stališč za sanacijo tega območja vključno s tehničnimi rešitvami, ki bodo vključene v zakon sanacije Celjske kotline. Rešujejo bremena preteklosti, pri tem pa Celje upravičeno računa na državna in evropska sredstva.

Toplarna je vzor dobre prakse

Mestna občina ni nikoli odločala in tudi ne izdajala dovoljenj za odlagališča Cinkarne. “Cinkarna ima okoljevarstveno dovoljenje. V pristojnosti inšpekcije pa je, da oceni, kako in kaj se tam dela,” pravijo na mestni občini. Prav tako zavračajo očitke o Toplarni, češ da gre preveč sredstev za ponovne zagone toplarne, ki naj bi bila v bistvu sežigalnica. Povedali so, da so celjsko Toplarno v Bruslju ocenili kot vzorčen primer dobre prakse. V preteklosti je Toplarna večkrat obstala, njen ponovni zagon se ocenjuje na 20.000 evrov, vendar je bila v poskusnem obratovanju in vse stroške je v tem času nosil izvajalec. Odslej naj bi toplarno enkrat letno izključili zaradi remonta.

Voda v Celju je neoporečna

Glede hudih očitkov o oporečnosti pitne vode, zlasti iz zajetij v Medlogu, ki naj bi vsebovali preveč nitratov, je Cvikl razložil, da je pitna voda v Celju pod strogim nadzorom in da je voda popolnoma neoporečna in da nikoli ni bilo ogroženo zdravje ljudi. To dokazujejo redni notranji in zunanji monitoringi. Vzorce pitne vode jemljejo vsak teden na 36 odvzemnih mestih tako za mikrobiološke kot za fizikalno-kemijske preiskave. Povedal je tudi, da ima medloška podtalnica zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje v preteklosti nekoliko prekoračene koncentracije nitratov. Vendar se medloška voda uporablja le po potrebi, kadar primanjkuje vode iz virov v Vitanju in na Frankolovem ter se pred tem ustrezno meša v vodnem omrežju. Vendar tudi v teh primerih niso prekoračene dovoljene mejne vrednosti. Kadar se vsebnost nitratov poveča, o tem takoj obvestijo javnost.

Prav tako je zanikal, da sta reki Hudinja in Voglajna zastrupljeni. Odkar je Celje dobilo čistilno napravo z obsežnim kanalizacijskim sistemom in z efektom čiščenja, ki celo presega predpisane vrednosti, so celjske reke bistveno bolj čiste. Po monitoringu ARSO sta obe reki ocenjeni na zmerno ali dobro, kar pomeni, da sta nad povprečjem ali v povprečju oziroma v drugem in tretjem razredu. Okoli 200 sulcev, rib, ki živijo v zelo čisti vodi, ki so jih ribiči vložili v Savinji pri Tremarjih, se uspešno razmnožuje.

Bolezni dihal

Najpogostejše. Kot pravi Nuša Konec Juričič, so bolezni dihal res najpogostejše v regiji in Sloveniji. A je v to skupino zajeto vse, od navadnega prehlada, gripe do astme. Dihala so izpostavljen organ in človek težave z dihali opazi prej kot vse druge.

“Uradno s poročilom ekološke patrulje nismo bili seznanjeni, smo bili pa negativno presenečeni, kako so predstavili vsebino, ki je bila vzeta iz konteksta. S podatki strašijo ljudi, in če bi bilo Celje res tako zelo onesnaženo, kot prikazujejo, bi nas država zagotovo že preselila kam drugam,” se je Marko Zidanšek, pooblaščenec župana Mestne občine Celje (MOC), odzval na poročilo Alpe Adria Green (AAG).

Izjava za javnost

Alpe Adria Green nasprotuje projektu gradnje hitre železnice, od Trsta do Divače

Alpe Adria Green meni, da projekt hitre železnice, ne upošteva konfiguracije kraškega terena, z katerim bi bil ogrožen podzemlje krasa. Projekt predvideva 3200 m predorov od 12.500 m skupne dolžine železniške povezave. Študija, ki bi morala biti dostavljena do konca 2010 leta, z izbiro projektanta do 12.07.2011 sicer predvideva ustanovitev ekonomske skupine med Italijo in Slovenijo do junija 2011 leta, vendar je to po našem mnenju v času recesije mrtev projekt.

Projekt tudi ne predvideva nadaljevanje hitre železniške proge do Mađarske meje z povezanimi regionalnimi progami po celi Sloveniji, kar je z vidika Slovenije nespremenjivo. Sedanje hitrosti vlakov na teh povezavah, so približno 80 km na uro, zaradi zastarele infrastukture. Alpe Adria Green poziva Evropsko Unijo naj zaradi okoljskega in ekonomskega vidika raje prekliče financiranje tega projekta in razpiše projekt za posodobitev obstoječe infrastrukture, ki bi omogočala povprečne hitrosti vlakov v Italiji in Sloveniji 120 km na uro. 11.12.2010 je dan posvečen boju proti nepotrebnim »Velikim gradnjam«, ki ga organizirajo evropske NE TAV (TRENI ALTA VELOČCTA = HITRI VLAKI) organizacije in katere član je tudi mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green.

Istočasno pozivamo, da se na bilateralni ravni ustanovi med Italijo in Slovenijo posebna ekonomska komisija in to najkasneje do junija 2011 leta.

Predsednik Alpe Adria Green: Jesenice/ Trst: 11.12.2010

Podatki v zvezi s cementarno v Trbovljah. Opozoril bi na nekaj dejstev, ki jih ne objavi nihče:

1. Zasavje je res okoljsko obremenjeno, a dejstvo je, da je OSEM velikih onesnaževalcev »moteč« pa je samo eden. Lafarge in TET sta od leta 2007 naprej vgradila filtrske in čistilne naprave in bistveno znižala emisije. TETu to štejejo kot dobro, v cementarni pa nič ne šteje. Zanimivo je, da so celo v študiji Zdravje za Zasavje uporabili okoljske podatke iz leta 2005!!! – torej pred tem, ko sta Lafarge in TET vgradila filtre. Okoljske podatke za študijo je prispeval Ekokrog!!! V študiji celo piše, da gre za analizo zdravja kot posledici PRETEKLIH RAZMER, a tega zdaj nihče več ne upošteva.

2. Po izjavah Ekokroga jih zanima cementarna izključno od leta 2002 naprej, ko jo je prevzel Lafarge. Ne glede na to, da so od takrat naprej vgradili vse mogoče filtre (vložili okoli 30 milijonov), je postala »moteč« element šele v Zasavju, ko se je začela potegovati za enako okoljsko dovoljenje kot ga ima Anhovo. Dejstvo je, da je Anhovo v času krize za 50% povečalo kapacitete proizvodnje, nobena od cementarn pa v tem trenutku zaradi zastoja v gradbeništvu ne more prodati niti osnovnih količin proizvodnje.

3. Hčerinsko podjetje Anhovega je proizvajalec apna IGM v Zagorju. Je tudi zavezanec za IPPC dovoljenje (veliki onesnaževalec predvsem s prahom), a tudi to podjetje ne moti nikogar. Najbolj aktivni nasprotnik cementarne v Trbovljah pa je prav župan Zagorja Švagan.

4. Zagorje se daljinsko ogreva tako, da sežigajo pohištvene odpadke lesne industrije Svea polne lepil, topil in formaldehidov. Tudi to ni moteče, čeprav ima Zagorje najvišje koncentracije benzena in podobnih spojin v Zasavju. Arso je na emisije benzena iz tega vira občino ŽE uradno opozarjal pred leti, a ni dobil niti odgovora.

5. TET ima emisije vsaj 10x višje kot Lafarge ne moti pa nobenega. Tudi steklarna in TKI v Hrastniku ne.

6. V priloženi analiza Arsa se vidi, da so izmerjene koncentracije benzena (ker o tem toliko govori Ekokrog zaradi rakotvornosti) na Ravenski vasi, ki je merilno mesto najbližje dimniku cementarne NEKAJKRAT NIŽJE od tistih, ki so izmerjene v središču Zagorja ali Trbovelj.

7. Dejstvo je, da so bile najvišje koncentracije benzena na Ravenski vasi izmerjene, ko cementarna sploh ni obratovala. Vsem normalnim to potrdi dejstvo, ki ga poznajo vsi vsaj polstrokovni krogi po svetu, da sta glavna vira emisij benzena promet in individualna kurišča (tudi lesna biomasa). Povsem jasno torej je, da so koncentracije benzena tako zaradi ogrevanja kot vremenskih razmer najvišje pozimi, a Ekokrog obtožuje ARSO za ponarejanje podatkov samo, da bi zameglil sliko in lahko vztrajal pri trditvi, da je Lafarge edini relevanten emitent benzena celo v Sloveniji.

8. Za ilustracijo navajam podatke iz energetske bilance Ljubljane za leto 2008. Benzena in sorodnih spojin je bilo v Ljubljani 2008 100 ton, nekaj let nazaj pa celo 140 ton! Mimogrede emisije benzena cementarne so isto leto znašale 2,5 tone! Če pogledaš tudi deleže emitentov (promet, kurišča, industrija v Ljubljani) si seveda lahko sama iz tega izpelješ razlago dejanskega stanja.

9. Ekokrog zahteva (po njihovih besedah) spremembo tistega dela okoljskega dovoljenja, ki dovoljuje cementarni uporabo odpadne plastike, olj in gum kot nadomestka za fosilna goriva (pustiva pri miru to, da so kemijsko gledano to praktično iste spojine). Ampak to pravzaprav pomeni, da zahtevajo, da država cementarni dovoli VIŠJE emisije, saj so za sosežig STROŽJI zakonski kriteriji kot za uporabo fosilnih goriv.

10. To pa hkrati pomeni, da zahteve nimajo zveze z varovanjem okolja ali zdravja ljudi, ampak želijo cementarni POVIŠATI STROŠKE, ker je pač znano, da uporaba plastike, olj in gum pomeni nižje stroške energentov za firmo.

11. Ekokrog ima že nekaj let za vse postopke (tudi v zasebnih tožbah) najeto odvetniško pisarno Čeferin. Po besedah župana jim jih plačuje občina Zagorje.

12. Ekokrog je najprej trdil, da je problem SO2. Ko so to z dejstvi dokazali da po vgraditvi čistilnih naprav zadeva ne drži, je postal problem prah (PM10). Potem se je ugotovilo, da so v Zasavju drugi bistveno večji viri emisij prahu in so takoj začeli trditi, da so problem cementarne NOx. Ko tudi to ni vzdržalo so šli na benzen, ki pa sem ga opisoval zgoraj. In ker nobene analize in meritve niso potrdile njihovih tez, so začeli s konstrukcijami velikih političnih zarot, ki so v nekem času vključevale celo francoskega predsednika.

13. Za vse skupaj se mi zdi indikativno tudi to, da je Ekokrog ZAVRNIL ponudbo ministra, da naj izberejo sami neodvisne strokovnjake (doma ali v tujini), ki bodo naredili revizijo vsega (postopkov, meritev…) v zvezi s cementarno in analizirali njen dejanski vpliv na okolje, ministrstvo pa je te strokovnjake pripravljeno tudi plačati.

Skratka. Zgodba ni nič romantična v smislu boja z mlini na veter nekih »ubogih« posameznikov. Ko se omenja zakaj minister ne pove kakšnih stvari bolj jasno se strinjam. Arso ima realne težave, ker če se želijo držati zakona, posameznih informacij (ali zavajanj druge strani) v zvezi s postopki ki še tečejo ne smejo podrobneje pojasnjevati javno. In zadeva je trenutno v obravnavi na upravnem sodišču.

Po mojem mnenju gre pri zadnjih akcijah IZKLJUČNO za zlorabo strahu ljudi za namenom ustvarjati pritisk na sodišče.

In tisto, kar se mi pri vsem tem najbolj gravža je to, da so z vsemi naštetimi manipulacijami DEJANSKO uspeli skoraj dobesedno na smrt prestrašiti ljudi v Zasavju.

Spodaj so še študije. Dejstvo je, da je Zasavje okoljsko obremenjeno. Dejstvo, da je bistveno manj kot 10 let nazaj. Ampak vse obremenitve, ki so jih deležni ljudje tam zvrniti na enega od osmih onesnaževalcev (da ne omenjam še prometa in drugih virov) je preprosto perverzno!

Pri pripravi prispevka nisem imel nobenega razloga braniti naše politike.

Dejstva o trboveljski

cementarni

• Cementarna proizvaja cement in v tem procesu uporablja konvencionalna in alternativna goriva.

• Cementarna uporablja predelana, analizirana in atestirana goriva. Goriva so konvencionalna, fosilnega izvora, ali alternativna, pridobljena iz odpadkov, ki dnevno nastajajo v Sloveniji. Od slednjih Cementarna uporablja goriva iz izrabljenih gum, odpadne plastike in odpadnih olj.

• Uporaba alternativnih goriv je omogočena z investicijami v najboljše razpoložljive tehnologije v višini 32 milijonov evrov, vloženih v posodobitve in zmanjševanje obremenjevanja okolja.

• Slovenska zakonodaja cementarne zavezuje, da vse meritve emisij opravlja neodvisna s strani države pooblaščena strokovna institucija.

• Meritve emisij – trajni monitoring od časa izdaje okoljskega dovoljenja cementarni so pokazale, da so koncentracije vedno bistveno pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi.

• Cementarna v celoti posluje v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo. Postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja in preverjanja s strani pristojnih organov je trajal več kot tri leta.

• Okoljsko dovoljenje predpisuje cementarni strožje kriterije za uporabo alternativnih goriv, kot jih zakonodaja predpisuje za cementarne, ki uporabljajo samo konvencionalna goriva.

Kaj nasprotniki cementarne v Trbovljah vedno zamolčijo Zaposleni in kooperanti cementarne v Trbovljah se zato sprašujemo: kakšen je resnični motiv nasprotnikov cementarne v Trbovljah, ki želijo z zavajanji in lažmi strašiti ljudi ter od države s pritiski doseči, da ukine naša delovna mesta?

*Študija ARSO 2009.

**Študija Energis 2007.

• Industrijski razvoj Zasavja se je začel v 19. stoletju z razvojem premogovništva, proizvodnjo apna, stekla, cementa in električne energije. Pred okoljsko sanacijo v zadnjem desetletju je vsa zasavska industrija neprimerno bolj obremenjevala okolje.

• Kakovost zraka in vplivi na bivalno okolje so posledica delovanja vseh možnih emitentov: prometa, individualnih kurišč, pretvornikov energije, industrije in drugih.

• Primerjava koncentracij benzena v različnih krajih v Zasavju v času obratovanja cementarne kaže, da ga je največ v sosednjem Zagorju, kar je posledica prometa. Ravenska vas, merilno mesto najbližje cementarni, ima v Zasavju najnižje koncentracije

benzena in so primerljive z drugimi industrijsko in prometno neobremenjenimi kraji po Sloveniji.*

• V Zagorju emisije trdnih delcev presegajo dnevne mejne vrednosti tudi, ko cementarna ne obratuje.**

• Cementarna v Trbovljah ni edini in ni največji zavezanec za pridobitev okoljskega dovoljenja v Zasavju, kjer je poleg cementarne še 7 IPPC zavezancev. Med njimi taki z bistveno večjimi izpusti.

• Predsednik Ekokroga je že v preteklosti vlagal zasebne odškodninske tožbe proti Cementarni Trbovlje. V postopku izdaje okoljskega dovoljenja pa ni predstavil nobenih resničnih argumentov, ki bi spremenili odločitve pristojnih organov.

Povprečni Slovenec letno proizvede 450 kg komunalnih odpadkov. Od tega jih kar 330 kg konča na odlagališčih. V Nemčiji, poleg Avstrije in Švice eni izmed okoljsko najbolj razvitih in zavednih držav, pa le 4 kg. Prav v omenjenih državah je uporaba alternativnih goriv v proizvodnji cementa med najvišjimi na svetu.

Z uporabo alternativnih goriv prispevamo k ohranjevanju naravnih virov, hkrati pa omejujemo izpuste ter znižujemo količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje.

Z zahtevo da država cementarni odvzame dovoljenje, da fosilna goriva nadomešča z alternativnimi, se nasprotniki cementarne torej zavzemajo, da bi država cementarni izdala dovoljenje za VIŠJE emisije. Hkrati to pomeni prenehanje učinkovite energetske izrabe odpadkov, ki jih slovenska družba dnevno ustvarja.

Obenem bi taka odločitev pomenila povečanje stroškov cementarne v Trbovljah in posledično nekonkurenčnost, saj imajo enaka dovoljenja vse ostale cementarne v Evropski uniji, tudi konkurenčna v Sloveniji.

Zaposleni in kooperanti cementarne v Trbovljah se zato sprašujemo: kakšen je resnični motiv nasprotnikov cementarne v Trbovljah, ki želijo z zavajanji in lažmi strašiti ljudi ter od države s pritiski doseči, da ukine naša delovna mesta?

OBČAN TRBOVELJ

ALPE ADRIA GREEN JE ZARADI BLOKADE EVROPSKE KOMISIJE POSLAL V BRUSELJ NOVO PRIJAVO GLEDE NAMERAVANE IZGRADNJE PLINSKEGA TERMINALA ŽAVLJE

EVROPSKI KOMISIJI

Generalnemu sekretariatu

B-1049 Bruxelles

Predlagatelj: mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green,

z uradnim sedežem na: Prešernova 26, 4270 –Jesenicah, SLOVENIJA

Predmet: Prijava, ki se nanaša na predlog in projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišču (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.

Razlogi: projekt plinskega terminala krši varnost prebivalcev, ki živijo na področju Tržaškega zaliva – SEVESO direktive in posledično EPAH direktive

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com

Blog: http://gezslo.spaces.live.com

Facebook: http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629

RAZLAGA O NAMERAVANI KRŠITVI ZAKONA SEVESO V TRŽAŠKEM ZALIVU – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE

Kršitve zakona Seveso in v Italiji prenesena zakonsko uredba št 21 septembra 2005 – 238, pri načrtovani izgradnji plinskega terminala v Žavljah, ob slovensko – italijanski meji, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že večkrat opozarjala tudi EU institucije.

Dosje, ki smo ga pripravili, nam prikazuje pretresljiv razpad dela institucij. Že vrsto let se javne ustanove, ki med seboj konkurirajo, trudijo, da ne bi uporabile zakonov o varnosti državljanov v primeru tveganja nesreč v industrijskih objektih. In to veliko dezinformativno prikrivanje je pripomoglo, da je projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu dobil, prosto pot za izgradnjo.

Največjo odgovornost pri teh postopkih ima tržaška prefektura –in to vladni urad- ki je zadolžen, da pripravlja načrtovanje industrijskih nevarnosti, s tem da koordinira lokalne javne ustanove. Vendar je prefektura zaupala urejanje načrtovanja o zunanjih nevarnostih družb, ki so podvržene zakonu Seveso, zunanjemu odhajajočemu sodelavcu glede na »pomanjkanje kadra v prefekturi«. Upokojencu –kot prostovoljcu- so izročili upravljanje najbolj delikatnih nalog, ki jih mora izvršiti prefektura. Tako smo odkrili, da pri izvedbi Planov Zunanjih nevarnosti sploh niso sledili smernicam Upravne enote za javno zaščito (iz leta 2004), ampak so uporabili »ekspeditivno« metodo, ki temelji na poenostavljanju postopkov, kjer se izločijo bolj oddaljena tvegana območja v industrijskih obratih. S tem, ko namerno niso upoštevali nevarnih območij, ki ogrožajo največje število prebivalcev, se je «nevarnost drastično zmanjšala«. Seveda je šlo tukaj za virtualno zmanjšanje, saj se resnične nevarnosti ne more izbrisati. Vendar pa javne ustanove niso bile zaskrbljene zaradi tega, ker so obšle zakon Seveso. Prebivalci se namreč glede tega niso mogli pritožiti, ker o tem niso bili sploh obveščeni.

Uporabljena logika je brutalno učinkovita: če ne poznaš tveganja, se ne bojiš. In, če bi slučajno prišlo do nesreče, lahko zmeraj zaupamo »samo v usodo«.

V priloženih slikah in dokumentih vam podrobno predstavljamo kršitve:

DOC 1 – Originalna izjava o tveganju je leta 2000 predvidevala kot največjo možno nesrečo vžig rezervoarjev nafte z eksplozijami, požari in nevarnostjo za ljudi do območja stadiona in športne dvorane. Kot manjše nesreče je predvidevala izlitje nafte v morje pri pretakanju iz ladij.

DOC2 – V poročilih o napovedih tveganj iz leta 2004 (doc 2) in leta 2006 (doc 3), med projektiranjem upinjevalnika, se omenjajo samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikriva večje nevarnosti za prebivalce. Gre za očitno ponaredbo dokumentacije o tveganju – varnostne študije iz leta 2000, ki je bila leta 2004 spremenjena, sprejeta in potrjena s strani organov, ki so bili odgovorni za ocenjevanje vplivov uplinjevalnika (plinskega terminala): Ministrstvo za okolje – Italija, dežela, pokrajina, Tržaška občina, gasilci.

DOC 3 – V poročilu iz leta 2006, ki bazira na poročilu iz leta 2004, se omenja samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikriva večje nevarnosti za prebivalce.

DOC 4 – Pomembno: v projektu uplinjevalnika – plinskega terminala so priložene kartografije, v katerih nevarna “tank farm” ne obstaja ali pa so rezervoarji uplinjevalnika prikazani, kot da bodo zgrajeni bolj daleč od nje (doc4, tehnična analiza, str17 in 45).

Kemična tovarna Linde in škedenjska livarna sta še bližje gosto naseljenim območjem, verina nesreča ( domino efekt) bi imela katastrofalne posledice za prebivalstvo – Škedenjska livarna je v dokumentaciji prikazana, kot da ni v krogu (1,5 km)

DOC 5 – Rezervoarji podjetja Linde vsebujejo 1866 ton kisika, ki v slučaju uhajanja ustvari oblak. Ta bi v primeru nesreče ustvaril silovit vžig tudi težko vnetljivih snovi, kar lahko povzroči verižno reakcijo požarov in potencialno uničujočih eksplozij. Vendar pa uradni dokumenti o predvidenih tveganjih ne govorijo, vsebujejo samo majhna naključna uhajanja plina in ne upoštevajo dimino efekta v takih primerih.

DOC 6 – Za Škedenjsko livarno so v dokumentaciji tveganja predvidena: toksični izpusti, požar in eksplozije plina iz koksarne, eksplozija plina (gas metanato), nastanek strupenega dima zaradi izgorevanja. V primeru, da pride do razbitja merilca za plin, pride do izpusta rakotvornih plinov v okolico, zaradi že tako rakotvornega plina in samovžiga nafte. Kljub temu, da je železarna oddaljena le 150-300 metrov od najbližjih hiš, so oblasti sprejele izjavo, da se nevarnost nanasa samo na notranjost objekta ( železarne)

DOC 7 – Slike – V projektu se ne omenjajo možnosti atentatov in raznih terorističnih dejanj, ki so zaradi lahke dostopnosti bodočega plinskega terminala zelo verjetne. V AAG smo, da bi dokazali, da je tak teroristični napad mogoč izvedli 16.09.2009 “TERORISTIČNI NAPAD” z fračami. Z gradu Socerb v smeri proti lokaciji morebitnega bodočega plinskega terminala v Žaveljski dragi smo streljali z orehi.

Gre za absurdno in najbolj nesprejemljivo lego od vseh 8.500 možnih točk za postavitev terminala v Italiji. Gre za zelo zaprt zaliv, s plitvim morjem, z nadpovprečno gostim prometom, gosto naseljeno obalo z vzpetinami, z že obstoječo nevarno industrijo in pristaniško dejavnostjo (v neposredni bližini je največji naftni terminal v Sredozemlju in veliko skladišče naftnih derivatov pa tudi drugih kemikalij in plinov, železarna, sežigalnica in še kaj). Zato je to najslabša možna izbira. Italija se je zanjo odločila zato, ker je to geografsko nekakšno slepo črevo, ki je z dveh strani obdano s Slovenijo in če bi prišlo do terorističnega napada, bi posledice najbolj trpeli prebivalci Trsta in bližnjih slovenskih in hrvaških krajev. V takem primeru, bi lahko naenkrat umrlo od120 do 150 tisoč Tržačanov, prebivalcev Slovenije in Hrvaške, ki živijo v bližnjih mestih in naseljih. V kolikor bi hoteli zavarovati prebivalce, zaradi možnega terorističnega napada, ki smo ga v AAG tudi dokazali, bi morali to območje varovati tako iz morja zrake in zemlje, vendar zaradi konfiguracije terena to ne bo nikoli možno.

V Tržaškem zalivu je zelo gost morski promet in je zelo velika možnost nesreč z tankerji. Ko se zgodi nesreča, so posledice okoljske posledice, lahko rečemo katastrofalne za varnost in življenja ljudi, saj je ta del zaliva zelo ozek.

Zaključek: V AAG trdimo, da ta objekt zaradi varnosti in ogrožanja zdravja ljudi lokacisko ne more vgraditi v ta prostor. Italija je najprej končala s postopki za plinska terminala in sprejela odločitve presoje vplivov na okolje EIA. Presoje varnosti ni upoštevala in jo na način, da je presoja varnosti zaporedna izločila iz EIA presoje, četudi bi po Espoo konvenciji safety morala biti del presoje (Preambula, člen 1)

Šele posledično je Italija začela s postopkom SEA -celovite presoje vplivov na okolje in razporedila dejavnosti tako, kot so narekovale že sprejete odločitve. Tako je delovala na način utemeljitve zbranega posega in ne na način da zmanjša tveganja. Tako ni delovala po načelu preventive in menimo, da nima implementiranega 12.člena Seveso direktive na primeren način, tako da bi zmanjšala tveganje.

Italija po našem mnenju ni upoštevala Seveso direktive v celoti, še posebej pa ne 12.člena Sevesa, ki je preventivne narave in nalaga razporeditev dejavnosti v prostoru tako, da se že v fazi prostorskega načrtovanja razporedijo dejavnosti, tako da se nevarnost zmanjša.

Zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev pričakujemo, da bo komisija ustavila to gradnjo saj bi v nasprotnem primeru kršila direktivo EU SAVESO in EPAH direktivo – za zdravo življenje naših otrok.

Javni odgovor na članek objavljen v delu

16.12.2010 Prof. Dr. Andrej Pogačnik

S tem člankom se v večji meri strinjam. Želel pa bi vas dopolniti na mestu, kjer pod sliko »propagirate« eno ali dve sežigalnici v Sloveniji. Sam sem mnenja, da je sežiganje zastarela tehnologija in že sedaj povzroča svinjarijo na vseh mestih kjer to izvajajo v neprimernih kuriščih. Pa nas si bo to toplarnah, cementarnah ali v industrijskih pečeh. Enako mislim, da je popoln nesmisel tudi TEŠ6 in novi dodatna jedrska elektrarna. Ponujam pa alternativni predlog v presojo.

Dovolite mi, da vas informiram, o najnovejših tehnologijah na področju pridobivanja energije, ki ni okolju sporna in hkrati rešuje še problem odpadkov in ni škodljivih prekomernih izpustov.

Sežiganje odpadkov je tehnologija preteklega stoletja. Pri tem, še posebej, če jih sežigamo nenamenskih sežigalnicah kot so cementarne in termo elektrarne nastajajo kemične snovi kot so dioksini in številne druge naj sploh ne omenjam.

Ko gorijo politiki o TEŠ6 in novi jedrski elektrarni je šele jasno da mi potujemo v preteklost ne v prihodnost. Vse to so zelo stari koncepti centraliziranega pridobivanja energije. Bodočnost je v mreži malih samostojnih enot za pridobivanje energije. Poleg sončnih, vetrnih, malih vodnih elektrarn in bio mase, kar pri nas že opevajo, ki pa vsi vemo ne zadoščajo. Obstajajo že mnoge nove tehnologije, ki bojo dejansko pomenile preobrat v energetski politiki osveščenih držav že v naslednjih letih, kamor pač mi še ne sodimo.

Naredil sem grob izračun in te tehnologije so bolj kot izplačljive že na kratki rok kaj šele na dolgi. Pri nas še nisem slišal omenjati zato dovolite, da jih predstavim za več informacij pa si oglejte linke.

Predvsem mislim na tehnologijo:

»pretvorbo smeti s pomočjo plazme«, ki so jo uspešno razvili v Kanadi in že delujejo prve naprave. Smeti sortirajo in organske frakcije v vodikovi atmosferi z visokonapetostnem polju spremenijo v plazmo, kjer nastajajo gorljivi plini in samo neznaten volumen bazaltnega stekla. Kar ni mogoče primerjati z velikimi količinami izpušnih plinov in pepela pri tehnologiji izgorevanja.

http://www.youtube.com/watch?v=gboSDLBV1ns http://en.wikipedia.org/wiki/Plasma_arc_waste_disposal

http://www.tech-faq.com/plasma-gasification.html

Strošek neprimernega odlaganja smeti na odlagališčih v Sloveniji je nekje do 60-120€/t.

Popolnoma ekološko nesporno trajno uničenje smeti, pa ob pokritju vseh stroškov prinaša dohodek cca 15€/t. Kar pomeni razlika vsaj 100€/t in še nobenih izcednih vod smetišč, metana, ki nastaja na deponijah še desetletja č ene stoletja.

Pri pretvorbi smeti s plazmo za molekularno razgradnjo (ni radioaktivnosti) dobimo gorljive pline, iz katerega je mogoče izdelovati tekoča goriva ali pa plin porabiti za proizvodnjo elektrike po potrebi z generatorji na pogon preko turbine ali motorjev z notranjim izgorevanjem, še bolje in z večjim izkoristkom pa preko gorilne celice nove genearcije.

»Nova generacija modularnih gorilnih celic«, ki uporablja za svoje delovanje vse vrste goriv tako zemeljski plin, bio plin iz čistilnih naprav ali gnojišč, plin pridobljen z destilacijo lesa ali premoga, alkohole. Prednost te nove gorilne celice so cenene keramične membrane, ki zamenjujejo drage platinaste. Višja temperatura delovanja in s tem delovanje tudi na druga goriva ne samo na vodik, kot smo to tehnologijo poznali do sedaj.

http://www.bloomenergy.com/

http://www.youtube.com/watch?v=_JVU9gHWobU&feature=related

Saj je velik nesmisel proizvajati energijo na primer v Brestanici iz zemeljskega plina s turbino in odpadno toplino odvesti v ozračje. Elektriko po daljnovodih in izgubami pri pretvorbah in prenosu, do porabnika v Kopru. Da ne omenjam škodljiva elektromagnetna sevanja in moteč trase daljnovodov na naše okolje.

Bolje bi bilo lokalno proizvajati energijo po potrebi, z gorilno celico saj ima najboljši izkoristek pretvorbe energije direktno 50% dobimo elektrike. Ni gibljivih delov, ni pretvorb in ni izgub na prenosu. Pri tem pa se še koristno porabi nastala toplota s katero ogrevamo prostore, hotele, bazene, terme, izparevamo vodo, sušimo sadje…

Dovolj imam neznanja in razprav o TEŠ6 in novi atomski elektrarni. to je tako vizionarsko, kot, če bi se letalska družba danes pogovarjala ali naj kupijo za bodoče posle EdoV (Rusijanovo letalo iz leta 1911) ali morda kljub vsemu DC3 (uspešen model iz leta 1940), toliko so namreč stare tehnologije, ki jih uporabljamo v elektrarnah na premog in n uran… Pred tem pa je bila uspešnica parni stroj.

Slovenija bi si kot mala država lahko privoščila visoko tehnološke tehnologije saj bi bili primeren prostor za njihovo implementacijo in uveljavljanje. Ne pa da kupujemo tehnologijo, ki se poslavlja in to še ob velikih provizijah za kurjenje lignita.

Kot so nas učili v šoli nekdaj je lignit prva najslabša stopnja premoga, morda bi bilo bolje počakati, da postane vsaj rjavi premog, če že ne črni. Med tem pa brez škode za okolje uspešno sežigamo svoje smeti, kjer rešimo več muh na en mah.

Tudi CO2 ki ga edinega izloči gorilna celica je mnogo manj toplogredno škodljiv kot izpusti metana na deponijah.

Za ceno TEŠ6 in ceno ISTRABENZA bi se Slovenija popolnoma oskrbela z najnovejšo tehnologijo, pri tem rešila probleme s smetmi in odpadki. Pa kaj ko imamo pri nas večje blagovne znamke kot je Coca-Cola ki so vodili okoljsko politiko. Ne smemo se odločati, samo med lignitom in uranom, s tem si kopljemo finančni in ekološki polom. V Sloveniji morda že jutri ne bomo imeli podjetja, ki bi lahko zgradilo temelj za Elektrarno zato predlagam tehnologijo, gorilnih celic, ki ne potrebuje temeljev. So le moduli postavljeni ob zgradbah, ali parkirišči podobno kot danes zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov.

Kaj pa delavna mesta in Šaleški lobi?

V Šaleški dolini pa bi namesto oklepnikov in kopanja lignita postavili novo linijo za izdelovanje modulov gorilnih celic, katerih ohišje in tehnologija ni bistveno drugačno, kot je tehnologija pralnih strojev ali kuhinjskih pečic. Jedro tehnologije keramične membrane je skrbno varovan patent bi dobavljal pogodbeni partner podjetje BLOOMENERGY podobno, kot to že sedaj uvažajo v Gorenju keramične plošče za štedilnike.

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

ALPE ADRIA GREEN

AAG je bil ustanovljen z namenom, da poveže zveze društev v državah na območju bivše Jugoslavije, sosednjih državah in v drugi fazi državah na celotnem balkanu.

Namen ustanovitve je povezovanje pri reševanju skupnih ekoloških problemov na tem območju. AAG orje ledino na novih povezavah in novem načinu dela na ekološkem področju. Z tem načinom poskušamo tudi zbliževati ljudi iz različnih jezikovnih in etičnih skupin na drugačen način, ki ni vezan samo na gospodarstvo in denar, da bi v praksi povezali narode v evropski skupnosti pa tudi izven nje.

Prvi uspehi so zelo obetavni saj smo povezali Italjane in Slovence, da so se združili in pričeli z pritski na obe vladi in na evropsko unijo z istimi zahtevami za dosego istega cilja. V preteklosti so se trudili proti izgradnji plinskih terminalov vsak zase, ker pa niso internacionalizirali problema so jih vlade gladko zavrnile in podprle z lažnimi dokumenti investitorje.

Alpe Adria Green bo tožila zaradi izdaje okljevarsvenega dovoljenja na podlagi lažnih dukumentov Italjansko vlado na Upravnem sodišču v Rimu. V AAG nimamo denarja za celoten process, ki vlkjučuje tudi tožbo na EU sodišču. Stroški bodo znašali približno 20.000 EVR. AAG prosi vse, ki ne želite, da se izgradijo plinski terminali v Tržaškem zalivu, za finančno pomoč. V kolikor se zato odločite nakažite sredstva na

TTR: Sl56-0510-0801-1891-125,

za pomoč se vam že v naprej zahvaljujemo!

AAG deluje v skrbi za razvoj kakovosti življenja, ki temelji na uveljavljanju pravilnega človekovega odnosa do okolja in narave, etičnih vrednot ter spoštovanju vsega življenja in odgovornosti zanj, s ciljem ozavestiti ljudi glede trajnega pomena varovanja okolja in narave za sedanje in prihodnje rodove.

Alpe Adria Green – Za prihodnost naših otrok

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Tel:+38645836640, GMS: +38651311450, Email: alpeadriagreen@gmail.com

V SOŽITJU Z NARAVO št:1

Junij              2010

Državna pomoč pri izvajanju izolacijskih ukrepov na individualnih objektih

G. Matej Lahovnik

Minister za gospodarstvo

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

Zadeva: državna pomoč pri izvajanju izolacijskih ukrepov na individualnih objektih – ukrepi učinkovite rabe energije

Spoštovani minister za gospodarstvo!

Z veseljem smo sprejeli v informacijo sklepe vlade RS, da se bo s finančnimi sredstvi pomagalo investitorjem pri izvajanju izolacijskih ukrepov na njihovih obstoječih objektih (zamenjava stavbnega pohištva, izvedba izolacij fasad in zamenjava kritine) v naslednjem nekajletnem časovnem obdobju, torej pri ukrepih učinkovite rabe energije. Iz tega je razumeti, da pa bo novogradnje od sredine letošnjega leta naprej urejal pravilnik o učinkoviti rabi energije, tem investitorjem pa se bo pomagalo z njim prilagojenimi ukrepi.

Vsekakor je to velik prispevek k varčevanju z energijo, katerega učinek bomo lahko merili, prav tako pa je to tudi prispevek k zmanjševanju toplogrednih emisij.

V svojem predlogu pa ste žal izpustili finančno pomoč investitorjem, ki bodo zamenjali ogrevalne naprave z rabo fosilnih goriv s tistimi, katerim obratovanje in s tem tudi proizvodnjo toplotne energije omogoča raba trajnih naravnih danosti.

S predlogi finančnih ukrepov boste prispevali k zmanjševanju porabe toplotne energije, žal pa s tem ni storjenega nobenega koraka k nadomeščanju rabe fosilnih goriv z rabo trajnih virov energije. Takšno zavezo pa bodo sprejele vse članice Evropske zveze, še več, podan je predlog za 20% zmanjšanje toplogrednih emisij in povečanje rabe obnovljivih virov energije. In vse to naj bi storili v naslednjem desetletnem obdobju. Številka povečanja in zmanjševanja pa bo za posamezno članico odvisna od dosedanjega spoštovanja Kyotskega protokola.

Iz predlaganih ukrepov tudi ni zaznati oblike tovrstne pomoči javnim objektom in različnim poslovnim objektom pravnih oseb. Iz dosedanjih izkušenj nam je poznano, da so predvsem javni objekti izraziti energetski potratneži.

Tovrstna problematika je področje naše dejavnosti že nekaj časa. Naše ugotovitve in predloge smo posredovali že na več pristojnih naslovov, žal brez odmevnega odziva pristojnih. Zato vam naše tekste prilagamo na vpogled pred dokončnim oblikovanjem predloga državne pomoči investitorjem k povečanju učinkovite rabe energije in nadomeščanju fosilnih goriv z rabo obnovljivih virov energije.

Vsi predlagani ukrepi pomenijo me drugimi pozitivnimi učinki tudi povečanje števila novih delovnih mest in pomenijo nov delovni zagon v slovenski kovinsko predelovalni industriji, v industriji gradbenih materialov in v panogi zaključnih del v gradbeništvu. Vse to bo nesporno vplivalo na zmanjšan uvoz naftnih derivatov in povečevalo suverenost države.

Ob zaključku našega pisma poudarjamo, da je potrebno skrbeti poleg učinkovite rabe energije tudi za nadomeščanje rabe fosilnih goriv tam, kjer je to tehnično mogoče.

Vaš odgovor pričakujemo v obliki dopolnjenega predloga državnih pomoči investitorjem.

Z odličnim spoštovanjem!

Samo en narodni park imamo – tega hočemo ohraniti tudi za naše vnuke!

Ker predlagani zakon o Triglavskem Narodnem Parku ni izpolnil pričakovanja iz spomenice z dne 01.09.2004 ter obljube takratne vlade in parlamenta, da bodo upoštevali pripombe NVO, v mednarodnem društvu ALPE ADRIA GREEN, ki ima sedež v parkovni občini in v svojem članstvu združuje tudi posameznike in lokalna društva za zaščito okolja in narave v zgornje savski dolini, zavračamo v celoti predlagan zakon o Triglavskem narodnem parku, ter predlagamo Državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ( v prilogi), ki so ga pripravile NVO.

Triglavsko pogorje z okolico je že od nekdaj Slovencem pomenil več kot le gore, doline in jezera.

Magično-verski svet pred krščanstvom starih Slovencev je vpisan v običajih in tradicijah slovanskih narodov, o katerih je na žalost zelo malo znanega, največ je zunaj tega sveta ali opisano kasneje v 6. in 12. stoletju po n. š.

Narodna slovenska tradicija hrani vseeno nekatere zelo pomembne sledi, kot so tiste, ki se nanašajo na sveto drevo, na njihovo največje predkrščansko božanstvo in čaščenje pomembnih ženskih božanstev, ki so vezane na skale in vodo.

Trije stilizirani vrhovi od 20.stoletja dalje so vojaški in državni simbol Slovencev, predstavljajo Triglav, ki je s svojimi 2864 metri tudi najvišji vrh v Sloveniji in vzhodnih Alpah.

O nastanku tega poimenovanja ni neposrednih informacij, vendar si lahko predstavljamo, da se nanaša na prvo naseljevanje Slovencev na tem območju v 6-7 stoletju, ko so označili kraje s svojo kulturo in jih poimenovali v svojem jeziku.

Tradicija veleva, da ime, ki so ga dali najvišji in najbolj veličastni gori, ki se je dvigala v nebo v novi domovini, je ime njihovega najvišjega božanstva, ki pa je bilo izbrisano v pokristjanjevanju že v 8. stoletju.

Prav na vznožju Triglava je umeščena legenda o posebnih ženskih božanstvih – belih ženah- poimenovane tudi bele vile.

Ledena dolina jezera pod vrhovi Triglava in skalovje, ki obdaja jezera, naj bi bilo nepristopno svetišče, ki naj bi jih čudežno varovala prav ta božanstva kot zaščitnikih ljudi in prostorov. Imela so lastno čredo belih kozorogov, ki jih je vodil kozorog z zlatimi rogovi, imenovan torej Zlatorog. Ta naj bi imel nadnaravne sposobnosti kot sta neranljivost in znanje o tem, kje je skrit zaklad pod hribom Bogatin. Če ga je kdo hotel ujeti, ker ga je skrivnostni Zeleni Lovec najprej k temu naščuval in ga potem zasmehoval, je umrl v tem svetoskrunskem podvigu.

Bele žene predstavljajo skale in vode, izmed katerih je največje Bohinjsko jezero. Ime spominja na boginjsko jezero, torej jezero boginj (ali vil). Tudi ime hriba Bogatin izhaja iz besede bogat, nanaša se na ta hrib, kjer je skrito bogastvo.

Jezero se nahaja med hribi in ga polnijo bližnji slapovi reke Savice. Na izlivu jezera v Savo Bohinjko se nahaja starodavna cerkvica Sv. Janeza Krstnika; ta cerkvica je bila nekdaj samotna, tam pa so se vršili obredi še pred prihodom krščanstva.

Zeleni Lovec, duh narave, v sebi združuje videz Zelenega Jurija in vedenje hudiča zapeljivca.

Zlatorog predstavlja magično podobo, ki je predstavljena v vseh evropskih in univerzalnih tradicijah.

Mitologija čudežne živali, ki uteleša ne samo totemski duh svoje vrste, ampak tudi vso naravo, kaznujoč skrunitelje in nagrajujoč tiste, ki jo spoštujejo, je prisotna ne samo med evropskimi narodi, ampak tudi v drugih kulturah človeštva. Predstavlja se v obliki jelena ali drugih živali z rogovi-torej v povezavi s čaščenjem Boga z rogovi.

Ta prostor so čuvali in očuvali rodovi Slovencev. Že v prejšnjem stoletju so osveščeni Slovenci zavedli, da morajo to krajino ohraniti kot simbol Slovenstva in so zato takratnim oblastem poslali peticijo z zahtevo o zavarovanju tega prostora. Po osamosvojitvi Slovenije so se zopet pojavili megalomanski načrti kapitala in pohlepne politike z zavajanjem javnosti, da ta prostor uničijo in uničijo za vse nadaljne rodove, kar dokazuje tudi sedanji predlog zakona o Triglavskem Narodnem Parku, ki bi zaščitil samo še prostor nad gozdno mejo in še tega ne v celoti!

Kako bo v bodoče izgledal TNP, če bo ta zakon sprejet si lahko ogledate na Pokljuki in na dvojnem jezeru.

Upam, da bomo zbližali stališča in s tem učuvali ta prostor našim zanamcem.

Spomenica NVO – Povzetek 01.09.2004

Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države.

Ustava Republike Slovenijenalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«.

Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.

Zakon o ohranjanju naraveje temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije.

Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories,IUCN, 1994).

Izhodišče je ZTNP iz leta 1981. Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za učinkovite, ostanejo nespremenjene.

Sklicevanje: Posvet: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in zaključki.

Znanstveni in strokovni posvet – Triglavski narodni park 13. nov. 2004

2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo.

Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve.

Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno

priznanega Triglavskega narodnega parka

UGOTAVLJAMO

Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)

Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.

Zavedanje, da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)

Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.

OPOZARJAMO

Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja generacija ohraniti za naslednje rodove.

Predvsem je to celotno visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.

To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.

To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.

To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.

OBSOJAMO

Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd.

ZAHTEVAMO

Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

POUDARJAMO

Pomen vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja.

Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka.

POZIVAMO

Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo;

Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst medijev.

 

IZJAVA ZA JAVNOST

V družbi TGE so dali lažno izjavo, da je bil AAG s strani Luka in Franca Jurija izrabljen

V ALPE ADRIA GREEN, nismo bili v borbi proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, izrabljeni od nobene politične opcije in prav tako ne pripadamo nobeni politični stranki ali interesov posameznikov, kot trdi v članku g.Janko Puklavec iz družbe TGE v Primorskih novicah z dne 04.02.2010. AAG se je in se bo še naprej zavzemal za varnost in zdravje prebivalcev ter zaščito okolja in narave. Nikdar ne bomo pristali na to da se v Tržaškem zalivu zgradijo pl. terminali pa naj bo to v Sloveniji ali Italiji!

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Pismo TGE spominja na poročilo Ozne, žali poslance, grožnje v njem pa kar kličejo po ovadbi

Spoštovani predsednik,

želim vam podati svoj pogled na pismo družbe TGE Gas Engineering, v katerem so vam orisali analizo vprašanja postavitve terminala za utekočinjen zemeljski plin v Luki Koper in postopek sprejetja Resolucije o Strategiji za Jadran.

Samo pismo me v slogu in načinu razmišljanja žalostno spominja na tipska poročila uradnikov Ozne, o katerih smo se v srednji šoli učili pri zgodovini. Avtor Janko Puklavec, sicer vodja projekta plinskega terminala v Kopru, v njem namreč ne sprejema možnosti nasprotovanja njegovemu okoljsko vprašljivemu projektu in dejstvu, da ga na podlagi številnih opozoril o nedorečenih varnostnih standardih, večina javnosti in k sreči tudi politike zavrača.

Poleg tega v njem žali prav vse poslanke in poslance državnega zbora s tezo, da naj ne bi bili sposobni avtonomnega razmišljanja in razumevanja in naj bi bili vsi skupaj zavedeni s strani mene in poslanskega kolega Franca Jurija. Poleg tega, da je naravnost smešno enemu, oziroma dvema poslancema pripisati tak velik vpliv ne le na koalicijo, ampak na prav celotni državni zbor je jasno, da avtor meni, da ostalih 64 poslancev, ki je potrdilo Resolucijo o Strategiji za Jadran, ni sposobnih ločiti med tistim, kar je za ljudi varno in tistim, kjer je varnost (če ne drugo) vsaj vprašljiva. S tem pa žali njih in vse ljudi, ki so jim na volitvah zaupali svoj glas.

Zanimivo je tudi, da se v pismu avtor sprašuje, zakaj naj bi poslanke in poslanci ponovili glasovanje o resoluciji tako, da naj bi enkrat zanj glasovalo le 40 poslank in poslancev, nato pa 66. Očitno Janko Puklavec ne razume delovanja slovenskega parlamenta in ne ve, da se prvo glasovanje navezuje na izglasovan amandma, s katerim smo bolj jasno opredelili nasprotovanje državnega zbora terminalom, šele drugo pa na celoten tekst.

Na koncu vas želim opozoriti še na zaključke, ki jih vleče Janko Puklavec. Proti koncu pisma namreč piše o tem, da se lahko pri drugih podobnih projektih pojavijo kakšni drugi „Juriji“, katere je potrebno pravočasno „identificirati“ in „nevtralizirati“. Poleg tega, da takšen besednjak spet spominja na način razmišljanja v stilu Ozne, je tudi na robu kaznivega dejanja po 142. in 145. členu Kazenskega zakonika. Sam se zato nameravam posvetovati s pravniki in ugotoviti, ali sem dolžan zaradi takšnih groženj podati ovadbo policiji.

Naj zaključim, da sem na državni zbor ponosen, ker se je znal postaviti odločno proti pritiskom lobijem in kapitala, ki razmišlja na način, ki je predstavljen v pismu TGE Gas Engineering ter da smo v Kopru naše otroke (sam sem oče dveh) razbremenili tveganja življenja ob plinskem terminalu.

S spoštovanjem,

dr. Luka Juri

 

TRST: NOVA ODKRITJA O PONAREDBAH PODATKOV V DOKUMENTACIJI O UPLINJEVALNIKIH

Alpe Adria Green predstavlja na tiskovni konferenci novo sodno dokumentacijo

Po nedavni preiskavi tržaških sodnih oblasti, ki jo je izvedla finančna straža, so predložili dokaze o tem, da je projekt uplinjevalnika, že sprejet s strani italijanskih oblasti, skrival ali podcenjeval nevarnost situacije.

Alpe Adria Green je obvestila javnost in prijavila državnim in evropskim oblastem prikrivanje nevarnosti uplinjevalnika španske družbe Gas Natural, ki ga italijanske oblasti nameravajo zgraditi v tržaškem industrijskem pristanišču

Sedaj je še druga preiskava, ki jo je opravil preiskovalni oddelek specialnih operacij italijanske državne policije, dokazala, da je bila med pripravljanjem projekta uplinjevalnika (leta 2004-06) prikrita nevarnost le-tega tudi s ponarejanjem predvidevanj o tveganjih za nesreče najbližjega industrijskega objekta.

Nesreča ali atentat v tem gosto naseljenem industrijsko- urbanem območju bi lahko povzročila zelo veliko število žrtev, delno uničenje naseljenih območjih, pristanišča in pomembnega prekalpskega naftovoda (TAL), ki oskrbuje srednjo Evropo.

Tveganje (sedaj potrjeno tudi z nesrečo v Middletownu-ZDA, kjer je obseg nesreče zaznaven v krogu 20km) je še povečano glede na to, da so v neposredni bližini tudi drugi nevarni industrijski objekti, ki bi se lahko vneli in povzročili verižne eksplozije (domino efekt) in za katere italijanske oblasti niso nikoli pripravile izrednih varnostnih ukrepov, niti javnih obvestil prebivalstvu, kot to zahtevajo evropski in državni predpisi.

Gre za terminal tankerjev s kapaciteto 30000 ton s »tank farm« ( podjetje z velikim številom skladišč) na površini 67.000m2 družbe DTC-Depositi Costieri Trieste (Obalna skladišča Trst), ki skladišči približno 51000 ton nafte v starih rezervoarjih nad zemljo. Ti rezervoarji imajo maksimalno kapaciteto 65000 ton. V njihovih dokumentih so navedeni kot najbližji objekti, ki so v nevarnosti v slučaju nesreče terminal naftovoda, škedenjska livarna, tovarna kisika Linde, stadion in športna dvorana.

Originalna izjava o tveganju (dok.1) je leta 2000 predvidevala kot največjo možno nesrečo vžig rezervoarjev nafte z eksplozijami, požari in nevarnostjo za ljudi do območja stadiona in športne dvorane. Kot manjše nesreče je predvidevala izlitje nafte v morje pri pretakanju iz ladij.

V poročilih o napovedih tveganj iz leta 2004 (dok.2) in leta 2006 (dok.3), med projektiranjem uplinjevalnika, se pa omenjajo samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikrije večje nevarnosti za prebivalce.

Gre za očitno ponaredbo tveganja, ki pa je bila kljub temu sprejeta in potrjena s strani organov, ki so bili odgovorni pri ocenjevanju uplinjevalnika: Ministrstvo za okolje, dežela, pokrajina, tržaška občina, gasilci.

Važno je torej dejstvo, da so v projektu uplinjevalnika- plinskega terminala navedene kartografije, v katerih nevarna »tank farm« ne obstaja ali pa so rezervoarji uplinjevalnika prikazani, kot da bodo zgrajeni bolj daleč od nje (dok.4, tehnična analiza, str.17 in 45).

Iz dokumentov, ki jih danes predstavljamo, je poleg tega razvidno, da so podcenjene nevarnosti dveh najbolj nevarnih objektov v bližini te »tank farm«: kemična tovarna Linde in škedenjska livarna, ki sta še bližje gosto naseljenim območjem. Škedenjska livarna je v dokumentaciji prikazana, kot da je ni v krogu nevarnosti (1,5 km).

Rezervoarji podjetja Linde (dok.5) vsebujejo 1866 ton kisika, ki v slučaju uhajanja ustvari oblak. Ta bi v primeru nesreče ustvaril silovit vžig tudi težko vnetljivih snovi, kar lahko povzroči verižno reakcijo požarov in potencialno uničujočih eksplozij. Vendar pa uradni dokumenti o predvidenih tveganjih ne govorijo, vsebujejo samo majhna naključna uhajanja plina in ne upoštevajo domino efekta v takih primerih, poleg tega pa ne omenjajo možnosti atentatov in raznih terorističnih dejanj.

Za škedenjsko livarno (dok.6) so v dokumentaciji tveganja predvidena: toksični izpusti, požar in eksplozije plina iz koksarne, eksplozija plina iz visoke peči, eksplozija metana, metaniranega plina (gas metanato), nastanek dima zaradi izgorevanja, primer razbitja merilca za plin, posledično toksični izpust tega plina ter vžig nafte. Kljub temu, da je železarna oddaljena le 150-300 metrov od najbližjih hiš, so oblasti sprejele izjavo, da se nevarnost nanaša samo na notranjost objekta (železarne).

Ti novi dokumenti potrjujejo, da je bil projekt uplinjevalnika Gas Natural v tržaškem industrijskem pristanišču že od leta 2004 podprt s ponarejanjem informacij o velikih nevarnostih za prebivalce v okolici in da je bila okoljska škoda namerno podcenjena.

Alpe Adria Green ugotavlja tudi, da so italijanske oblasti in družba Gas Natural na ta konkretna dejstva do sedaj okoljevarstvenikom in slovenskim oblastem odgovorili samo s splošnimi izjavami, političnimi pritiski in tiskovnimi oglaševalnimi ali dezinformativnimi kampanjami, na ta konkretna vprašanja pa ni bilo odgovora.

 

IZJAVA ZA JAVNOST

NEVARNA POVEZAVA

DIGOSOV DOSJE O KRŠENJU ZAKONA SEVESO V TRSTU

Preiskava, ki jo je izvršil Digos (preiskovalni oddelek specialnih operacij italijanske državne policije) za tržaško tožilstvo glede kršitve zakona Seveso, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že prijavila.

Dosje, ki ga je pripravila Digos, nam prikazuje pretresljiv razpad dela institucij. Že vrsto let se javne ustanove, ki med seboj konkurirajo, trudijo, da ne bi uporabile zakonov o varnosti državljanov v primeru tveganja nesreč v industrijskih objektih. In to veliko dezinformativno prikrivanje je pripomoglo, da je imel projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu prosto pot.

Največjo odgovornost pri teh postopkih ima tržaška prefektura –in to vladni urad- ki je zadolžen, da pripravlja načrtovanje industrijskih nevarnosti, s tem da koordinira lokalne javne ustanove. Vendar je prefektura zaupala urejanje načrtovanja o zunanjih nevarnostih družb, ki so podvržene zakonu Seveso, zunanjemu odhajajočemu sodelavcu glede na »pomanjkanje kadra v prefekturi«. Upokojencu –kot prostovoljcu- so izročili upravljanje najbolj delikatnih nalog, ki jih mora izvršiti prefektura. Tako so odkrili, da pri izvedbi Planov Zunanjih nevarnosti sploh niso sledili smernicam Upravne enote za javno zaščito (iz leta 2004), ampak so uporabili »ekspeditivno« metodo, ki temelji na poenostavljanju postopkov, kjer se izločijo bolj oddaljena tvegana območja v industrijskih obratih. S tem, ko namerno niso upoštevali nevarnih območij, ki ogrožajo največje število prebivalcev, se je «nevarnost drastično zmanjšala«. Seveda je šlo tukaj za virtualno zmanjšanje, saj se resnične nevarnosti ne more izbrisati. Vendar pa javne ustanove niso bile zaskrbljene zaradi tega, ker so obšle zakon Seveso. Prebivalci se namreč glede tega niso mogli pritožiti, ker o tem niso bili sploh obveščeni.

Uporabljena logika je brutalno učinkovita: če ne poznaš tveganja, se ne bojiš. In, če bi slučajno prišlo do nesreče, lahko zmeraj zaupamo »samo v usodo«.

Veseli nas novica, da je država Slovenija končno sprožila postopke proti Italiji v zvezi z plinskim terminalom Žavlje in terminala na morju. V Alpe Adria Green, smo vladi že lansko leto predali vse potrebne dokaze z katerimi lahko zaustavi gradnjo plinskih terminalov.

Alpe Adria Green bo še naprej vodila vse postopke tako pred sodiščem v Rimu, na EU komisiji in pred EU parlamentom, do dokončne zaustavitve izgradnje terminalov v Tržaškem Zalivu.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

Z izgradnjo plinskega terminala na morju bi Slovenija, izgubila del svojih teritorialnih voda

AAG dopolnjuje peticijo za Evropski parlament in prijavo Evropski komisiji s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu. Pojavljajo se dvomi o finančnih sredstvih prejetih od nekaterih okoljevarstvenih organizacij, ki so uradno proti uplinjevalniku v Tržaškem zalivu.

AAG je dopolnila prijavo, ki jo je predstavila evropskim inštitucijam oktobra 2009 glede nepravilnostih projekta uplinjevalnika španske družbe Gas Natural v tržaškem pristanišču. Prijavo, ki sta jo Evropski parlament (peticija 1472/09) in Evropska komisija (prijava CHAP(2009)00182- EU-Pilot 755/09/ENVI), so sedaj dopolnili s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu.

AAG nasprotuje dejstvu, da nista bili uporabljeni Direktivi 96/82/CE in 2003/105/CE glede tveganj v industrijskih objektih in glede preprečitve tveganj za prebivalce. Zaradi kršitve zakona Seveso v Trstu je Evropska komisija že sprožila postopek kaznovanja Italije (marec 2009). Novi dosje-prijava dokazuje, kako so bili varnostni ukrepi že obstoječih objektov spremenjeni, zato da bi prikrili tveganja za nesreče v industrijskih obratih in tako dovolili predstavitev projekta uplinjevalnika v Tržaškem zalivu.

AAG meni, da se spor, ki je nastal med Slovenijo in Italijo zaradi plinskih terminalov, lahko reši samo z upoštevanjem zakonitosti. Ta princip pa ne sme veljati samo za projekt družbe Gas Natural, ampak tudi za projekt (E.ON) plinskega terminala na morju – off-shore, ki bi se nahajal prav ob slovenski obali in bi imel na okolje še večji vpliv kot bi ga povzročil že zaskrbljujoč žaveljski plinski terminal. V primeru plinskega terminala na morju – off-shore bi se namreč posledice in tveganja za okolje poznali prav v Sloveniji, ki bi tako izgubila še del svojih teritorialnih voda, prav tako pa bi se zmanjšal tudi promet v edinem pristanišču, ki ga ima država Slovenija -to je prav koprsko pristanišče. Tržaški zaliv je preozek, da bi v njem lahko dovolili umestitev teh dveh plinskih terminalov, ki bi med drugim morala biti povezana z italijansko državno mrežo s podmorskim plinovodom, ki bi prav tako povzročil veliko škodo ekosistemu severnega Jadrana. Zadnja nesreča kitajske tovorne ladje, ko je v megli nasedla pri Debelem rtiču, samo potrjuje, da je Tržaški zaliv preplitev in preozek, da bi v njem plule ladje z nevarnim tovorom.

AAG zaskrbljeno opozarja na to, da medtem ko se zdi pozornost vseh skorja v celoti usmerjena na plinski terminal v Žavljah, se za projekt plinskega terminala na morju – off-shore lahko začenjajo privolitve političnih sil in italijanskih javnih ustanov. Glede tega poudarjamo, da ni niti položaj italijanskih okoljevarstvenih organizacij tako transparenten. Kaže namreč, da je Legambiente, ki je z WWF-jem predstavila pritožbo na Upravno sodišče proti uplinjevalniku v Žavljah, finansirana s strani SNAM – potecialnega investitorja, ki načrtuje podvodni plinovod, ki bi povezal plinovod iz plinskega terminala na morju – off-shore na državno distribucijsko mrežo.

Odsekana kozja glava z na pol zlomljenimi usti

Trst: grozljivo »obvestilo« okoljevarstvenemu voditelju Ustrahovanje v stilu mafije ali sekt

Trst, 6. aprila 2010 Okoljevarstveni voditelj Roberto Giurastante, iz organizacij Greenaction Transnational in predsednik podružnice mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green- Italija, je v torek 6.4.2010 na pragu svojega doma prejel grozljivo »obvestilo« v stilu mafije in sekt: majhno odsekano kozjo glavo z odrezanimi rogovi in napol zlomljenimi usti. Preiskave so v teku.

Giurastante je našel to krvavečo zadevo pod preprogo, ker je opazil nabreklino pod njim, ko se je popoldne vrnil iz urada Greenaction. Zdi se, da kozja glava (gl. sliko) pripada majhni rasi teh živali ali pa gre za mlad primerek, glava je pred kratkim odsekana, koža ni povsem olupljena in, kot že rečeno, so rogovi odsekani in usta na pol zlomljena.

Ne zdi se torej, da bi to bil ostanek kakšne klavnice, ampak »sporočilo« namenjeno ustrahovanju v popolnem stilu mafije in sekte. Zato so na kraj dogodka prispeli tako DIGOS (preiskovana enota policije) kot orožniki, ki so odnesli dokaz.

Prejemnik je že nekaj časa predmet raznih groženj in maščevanj na račun njegovih najbolj aktualnih okoljskih aktivnosti, s katerimi se je ukvarjal prej s klubom Prijateljev zemlje (Amici della Terra-FoE iz Trsta), katerega je lokalni tajnik in bivši pokrajinski predsednik, potem pa z organizacijo Greenaction, katere je predsednik, in s sodelovanjem v mednarodni mreži Alpe Adria Green, v katero spada tudi Greenaction.

Aktivnosti, preiskave in prijave na italijanskih in evropskih sedežih, ki sta jih izvedli ti organizaciji, so dostopne na: www.greenaction.planet.org in se nanašajo predvsem na izvedbe koncesij in nezakonita odlagališča smeti, z domnevnimi mafijskimi povezovanji in nekaterimi sektami, katerih sledi njihovih obredov so okoljevarstveniki našli na Krasu in jih tudi prijavili. Dobili so tudi eno pričo, ki je potem umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Giurastante je nekaj tednov od tega tudi objavil poskusno izdajo svoje knjige, kjer opisuje vse te dogodke, kar je lahko še bolj zmotilo vpletene osebe ali okolja.

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je v četrtek, 4. marca 2010 sprejel predstavnike Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka.

Uvodoma so predstavniki koalicije, v katero se združuje 18 slovenskih nevladnih okoljskih organizacij, društev, strokovnih organizacij in raziskovalnih inštitucij, predsednika Državnega zbora seznanili s stališči koalicije in opozorili, da predlog novega Zakona o Triglavskem narodnem parku ni v skladu z mednarodnimi standardi o narodnih parkih.

Po navedbi predstavnikov Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka pri pripravi rešitev v objavljenem predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku ni sodelovala, saj se Ministrstvo za okolje in prostor do njihovih ločenih mnenj in predlogov ni opredeljevalo. Po mnenju koalicije predlog novega zakona ne zagotavlja sodobnega, celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov v park, saj ohranja sedanjo, zastarelo institucionalno sestavo upravljanja, ki se je izkazala za neuspešno. Predlog zakona ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij in učinkovitega ohranjanja kulturne krajine. Prav tako ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku, so dodali predstavniki koalicije. Opozorili so, da predlog novega zakona ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so vključene celotne parkovne občine in ne odgovarja na vprašanje, kako upravljati dele območij Nature 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka. Koalicija meni, da sedanji “kompromisni” predlog zakona ni kompromis med interesi prebivalcev narodnega parka in naravovarstvenimi smernicami, pač pa kompromis med željo po ohranjanju videza Triglavskega narodnega parka in med posameznimi ekonomskimi inetresi. Temeljno vodilo slovenske države bi moralo biti ohranjanje narave našim zanamcem, vključno z gorskimi območji, ki bodo podnebne spremembe najbolj občutila, ne pa služiti trenutnim interesom, so zaključili predstavniki Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka.

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je menil, da je potrebno posvetiti pozornost premisleku o najbolj učinkovitem upravljanju parka in vprašanju, kako v parku vzpostaviti meje med posameznimi območji. Predsednik dr. Gantar je obljubil, da bo pripombe in smernice Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka temeljito preučil in ocenil, da bi bilo dobro, da bi predstavniki koalicije svoja stališča predstavili Odboru za okolje in prostor.

»Obnovljivi viri energije in raba plina v gospodinjstvu«

Predstavniki skoraj vseh držav so neuspešno končali svojo konferenco v Kopenhagnu preteklo leto, članice Evropske unije pa so blizu dogovora, da bodo v naslednjih desetih letih zmanjšale izpuste toplogrednih emisij za 20% in prav za toliko povečali rabo obnovljivih virov energije. Tolikšno zmanjšanje je mogoče samo z nadomeščanjem rabe fosilnih goriv ( kurilno olje in plin) v gospodinjstvu. V Sloveniji so nevladne organizacije s področja varstva okolja pričele to pot poimenovati pot v brezogljično družbo.

Varčevanje z energijo pomeni dejansko dvoje aktivnosti, izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Tako zmanjšujemo porabo toplotne energije in z rabo obnovljivih virov energije zmanjšujemo izpuste toplogrednih emisij. TV Slovenija je ob dnevu varčevanja pripravila kratek povzetek aktivnosti dneva varčevanja z energijo po celi Sloveniji. V prispevku pa je bila poudarjena izjava Matjaža Malovrha vodje slovenskih energetskih svetovalcev, da je prispevek k varčevanju z energijo tudi prehod na rabo plina v gospodinjstvih.

Do tega trenutka smo uvrščali plin za rabo v gospodinjstvih med fosilna goriva, sedaj pa bomo pričeli dvomiti v naša prepričanja. Ali pa je izjava Matjaža Malovrha morda le prikrito reklamno sporočilo kdo financira energetske svetovalce v Sloveniji.

Naša nevladna organizacija se na javni odprti sceni bori proti izgradnji plinskih terminalov v tržaškem zalivu, kakor tudi v Luki Koper, predvsem iz dveh razlogov: ker takšni objekti ne sodijo v urbana naselja zaradi potencialne nevarnosti in ker bomo v bodočnosti vedno maj potrebovali plina zaradi naše usmeritve v brezogljično družbo.

ODGOVOR NA ČLANEK

V članku z naslovom » Odbor za gospodarstvo podprl gradnjo v Šoštanju« objavljenem v Delu 13.3.2010 je navedba, da novi energetski objekt že gradijo, čeprav je poznano dejstvo, da gradbeno dovoljenje še ni izdano! Prav tako še ni zaključena finančna konstrukcija, saj je potrebno pridobiti državno garancijo za najem kredita v višini 380 miljonov eur. Državno garancijo se izda lahko samo s sprejemom takšnega zakona v DZ. Nekaj okoljskih nevladnih organizacij pa je že napovedalo pričetek referendumskega postopka ob sprejemu tega zakona za izdajo državne garancije.

Res je, da je nosilec investicije TEŠ in njegov lastnik, to je HSE, še bolj res pa je tudi , da sta obe organizaciji v državni lasti in v primeru negativnega rezultata bo vse skupaj padlo v breme davkoplačevalcev! In iskana garancija je v breme davkoplačevalcev!

Predvidena bodoča prodajna cena električne energije iz TEŠa je vsekakor vprašljiva, saj je vprašanje, če bo dovolj kupcev zanjo ob vedno širši ponudbi poceni energije iz JE in novih proizvajalcev električne energije z rabo obnovljivih virov energije. Vedeti je potrebno, da električna energija ni več državni monopol!

Država Slovenija je sprejela obveznosti iz Kyotskega protokola o zmanjševanju toplogrednih emisij, toda namesto zmanjševanja smo prešli v povečevanje, za kar moramo v naslednjih štirih letih plačati letno po 20 milijonov eur v breme davkoplačevalcev, torej skupaj 80 milijonov eurov. Denar za plačilo bomo zbrali s podražitvijo energentov 2 centa na enoto posameznega energenta. To bo vsekakor v breme porabnikov in le ti so davkoplačevalci.

Logična posledica tehnološkega razvoja je proizvodnja opreme za termoelektrarne z večjim izkoristkom, saj proizvajalcem to nalaga že njihov konkurenčni boj med seboj. In temu sledi seveda večji energetski izplen na enoto porabljene surovine ( lignita) in ustrezno zmanjšanje emisij. Torej nihče ne oporeka uspešnosti predvidene opreme v novem bloku.

.Ampak emisije so še vedno in tem se želi bodoča družba odpovedati. Potrebo po energiji bomo morali zadovoljevati z razvojem tehnologij za rabo obnovljivih virov energije. Zaradi klimatskih sprememb smo nesporno na poti v brez ogljično družbo. Del sedanje družbe navajen na dobrobiti koriščenja fosilnih resursov narave seveda vztraja pri obstoječem energetskem koriščenju, kakršnega so navajeni.

Nikjer ni zaslediti informacije kaj se bo dogajalo s TEŠem in gospodarstvom v primeru, če projekt ne bo izveden? Torej so investitorji prepričani v uspeh javnega prepričevanja, da je objekt nujno potreben? Vse to so vprašanja na katere javnost pričakuje odgovore od investitorjev.

V komentarju je potrebno posebej navesti, da TEŠ s HSE nista predložila nobenih dokumentov in dokazil , da so navedbe v njihovem pismu resnične in temeljijo na ustreznem dokaznem gradivu. Tu navajamo samo eno izmed javno izrečenih navedb predstavnikov TEŠa na javni tribuni v organizaciji Umanotere v Citty hotelu v Ljubljani januarja letos , ko je bila podana izjava, da bo blok 5 z dnem pričetka obratovanja bloka 6 , postal hladna rezerva. V zahtevku za objavo pa je navedeni rok obratovanja bloka 5 do leta 2027.

Vsekakor pričakujemo od obiskovalcev spletne strani tudi njihove komentarje.

Država naj ustanovi javni zavod Postojnska jama

IZJAVA ZA JAVNOST

Mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green nasprotuje prodaji koncesije za upravljanje z Postojensko jamo, ter zahteva od vlade, da takoj ustanovi krajinski park Postojenska jama, ki bi ga upravljal javni zavod. 05.03.2010 smo na facebooku pričeli zbirati podpise podpore za to zahtevo in smo jih do danes zbrali 14.765.

OBRAZLOŽITEV

Postojnski jamski sistem je skoraj 20 km dolg splet nekdanjih ponornih rovov, ki so danes suhi in po katerih so speljane poti za obiskovalce, ter vodnih rovov vzdolž podzemeljske Pivke. V makro-turističnem pogledu lahko rečemo, da nobena turistična jama ni »atrakcija zase«, ampak so del, oz. dopolnitev, ponudbe regije, ki v našem primeru sega od Kvarnera do Furlanskih obal. Žal je že desetletja v porodnih krčih notranjsko-kraški stacionarni turizem. Domnevno so bili prvi turisti, ki so bivali v Postojni deset dni zaradi krasa in podzemlja gosti Komisije za alternativni kraški turizem Spegu pri Jamarski zvezi Slovenije. Iz tega izhaja, da je bil razcvet postojnskega turizma vezan tako na prometne povezave. Največ obiskovalcev je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ji je bilo skoraj milijo letno. Zato bi lahko sklepali, da je jamskemu turizmu najbolj »prijalo« ko je imela nad njim nadzor država oz. lokalna skupnost. Slednja je od tega takrat tudi največ odnesla, npr. čistilna naprava, srednješolski center, asfaltirane ceste…

Iz primera Postojnskega jamskega spleta sledi, da je bodočnost našega jamskega turizma vezan oz. prepleten z ostalo ponudbo v mikro ali makro regijah. Goste bo pritegnil z usklejeno ponudbo na državnem nivoju, za kar si je prizadevalo Gospodarsko interesno združenje upravljavcev turističnih jam, v okviru katere bi moral vsaka enota najti svojo specifiko, razlog, zaradi katerega bi si jo šel kdo ogledati. Kolikor vemo, je ta pobuda »kibernirana«, ker tako ustreza »državi«.

Na zalost nisemo preseneceni. Gesta je popolnoma v skladu z vrednotami slovenskih liberalcev, te pa so zagotovo postavljene na glavo. V kolikor se drzavljani z njimi ne strinjamo smo “netolerantni”. le zavedati se moramo, da so nasi voditelji nic vec in nic manj kakor pa najeta delovna sila drzavljanov, davkoplacevalcev, slednji pa imajo v vseh zrelih demoracijah neizmerno moc najemati in odpuscati, kakor precenijo sami. Kar je narobe, je v teh casih proglaseno za pravilno in obratno!

Če je bila država tako neumna in sprejela tako bedno zakonodajo,da so lahko dobile fizične osebe koncesijo za tako pomenbno zadevo kot je Postojnska jama,pa naj lepo odkupi to koncesijo in potem spremeni zakon in ustanovi javni zavod Postojenska jama.

To je komentar k vsebini zahtevka za objavo »popravka«, kateri je objavljen sočasno.

Na podlagi že javno objavljenih strokovnih mnenj in člankov v medijih, se ANV Slovenia Team oziroma prvo podpisani nosilec peticije, NE namerava opravičiti, še manj razveljaviti samo peticijo. To bi namreč pomenilo, da se je civilna družba umaknila zaradi očitnega pritiska investitorja.

 

Prispevek k predlogu Nacionalnega energetskega programa

Skupina NVO se že nekaj časa trudi aktivno sodelovati pri pripravi energetskega programa,kateri bo vseboval področje obnovljivih ( trajnih) virov energije.

A

V osnutku programa je potrebno opredeliti vse obnovljive vire energije in jih opredeliti z definicijami! K vsakemu viru podati informacijo ali se že koristi na območju države ( mogoče opredeliti lokacijo?).

V program se vpisuje samo tiste vire energije, kateri so že preizkušeni ( ostalo se navede kot še nepreizkušena možnost).

B

Narediti opredelitev obnovljivih virov energije z namenom rabe:

- proizvodnja električne energije,

- proizvodnja toplotne energije,

Program bi se moral opredeliti do vprašanja,kje in kdaj je dovoljena pretvorba električne energije v toplotno energijo.

C

Opredeliti pojm soproizvodnje električne in toplotne energije.

Opredeliti odnos do bioplinarn in se postaviti na stališče, da bioplninarna ne more dobiti uporabnega ( še popreje gradbenega dovoljenja) dovoljenja, ČE NIMA ZAGOTOVLJENEGA ODJEMA TOPLOTNE ENRGIJE!

D/1

Raba obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije

Raba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije

Hidroenergija

Hidroenergija predstavlja na območju Slovenije še ne izkoriščen potencial in je istočasno najbolj izkoriščani potencial. Sem sodijo HE, mHE in ČHE. Mlinov in žag ni več toliko, d abi bili omembe vredni. Potrebno pa je vedeti, da je po zaključku 2.svetovne vojne obratovalo na območju Slovenije cca 4500 takšnih objektov.

Iz poznanih podatkov definirati obstoječi postavljeni potencial in upoštevati načrtovano gradnjo v prihodnjih desetih ( 20) letih. Posebno pozornost nameniti odpravi preprek za gradnjo mHE in iskati pot do uveljavitve prednosti »javnega interesa« pred interesom različnih Civilnih Iniciativ«.

Energija vetra

Raba energije vetra je v Sloveniji kljub nekaj vzorčnih primerov na začetku svoje razvojne poti. Nesporno lahko v program zapišemo, da je možno v državi postaviti nekaj sistemov za pretvorbo energije vetra v električno energijo. S pričakovano in ocenjeno proizvodnjo se lahko v program vnese instalacijo 50MW predvsem v Primorski regiji.

Solarna energija

V Sloveniji imamo večjo potrebo po pridobivanju – proizvodnji električne energije s pomočjo solarne energije kot potrebo po pridobivanju toplotne energije. V letu 2009 je bilo postavljneih v obratovanje 226 sistemov.

Zaradi možnosti samogradnje je bilo izdelanih in potem zmontiranih nekaj sistemov za pripravo tople sanitarne vode, velika večina pa je bila zmontirana iz uvoženih materialov.

Slovenija pa ima domačega proizvajalca silicijevih celic za izgradnjo takšnih solarnih elektraren. Dosegljivi so podatki o maksimumu tega potenciala in sedaj je izračunati ,koliko smo finančno močni, da takšne projekte lahko izvedemo. Ker n epoznamo še kvalitetne tehnologije za shranjevanje električne energije ima tovrstna proizvodnja omejitev in nujnost podpore od drugih proizvajalcev električne energije.

Pri postavljanju solarnih sistemov je nujno odpraviti nekaj pravo upravnih omejitev ( letni maksimum postavitev na kmetijskih zemljiščih je omejen na skupnih 5 MW letno!, brez opredelitve kaj je možno graditi na zemljiščih,ki so neuporabna za kmetovanje). Seveda je dobro preračunati subvencioniranje takšne proizvodnje.

Biomasa

Slovensko pogozdenost poznamo in poznan nam je podatek o letni razpoložljivi lesni masi.

Bistvo rabe letne biomase mora biti namenjen predelavi, ostanki pa naj bodo namenjeni rabi za proizvodnjo toplote.

V Sloveniji se pripravlja nekaj projektov za proizvodnjo električne energije s sočasno rabo toplotne energije ( obvezna raba toplotne energije !!).

Ker je raba biomase v sodobni obliki ( peleti in sekanci) pogosta, so tudi na razpolago potrebni podatki za obdelavo.

V Sloveniji imamo tudi nekaj proizvajalcev potrebne toplotne opreme in tudi najstarejše daljinsko ogrevanje v Železnikih z rabo lesnih odpadkov.

Geotermalna energija

Geotermalno energijo je možno uporabiti kot toplotno energijo, kar dokazuje uspešno poslovanje nekaj termalnih zdravilišč. Podatke o količini in moči instaliranih naprav premorejo na Združenju naravnih zdravilišč.

Toplotno energijo pa je možno uporabljati tudi v intenzivni pridelavi cvetja in zelenjave ( Čatež in Dobrovnik). Toplotno energijo se uporablja kaskadno ( uporaba po višini temperature).

V Sloveniji sta tudi dva projekta daljinskega ogrevanja ( Murska Sobota in Lendava), katera pa nista še dokončana.

Proizvodnja električne energije: v Sloveniji se pripravljata tudi dva projekta za proizvodnjo električne energije. Ko bosta dokončana, je pričakovati skupno instalirano moč cca 100MW.

Potem pa sta v Sloveniji v rabi še dva segmenta, katera sta dejansko posledica prehajanja geotermalne energije iz notranjosti zemlje proti površini zemlje. To je raba energije zemlje in raba energije podzemnih voda, katero se dviguje s pomočjo toplotnih črpalk na želeni temperaturni režim ( maksimum 65ºC) ( pri nas je poimenovana takšna oprema za toplotno črpalko, v sosednji hrvaški po so jo poimenovali dvigalec toplote). Toplotna črpalka potrebuje za svoje delovanje konstanten dodok energije z medijem ( med 5º-15ºC) kjer se odvzema od 1º-5ºC in se medij vrača nazaj ( v primeru geosonde, medij kroži po geosondi in nabira ( absorbira) toploto zemlje, v primeru podzemne vode pa se voda ( ohlajena) vrača v vodonosnik.

V Sloveniji se tako ogreva že več kot 100 individualnih stanovansjih hiš in 15 poslovnih objektov, od tega 5 šolskih objektov.

Vsekakor je takšen sistem trenutno najbližji množični uporabi. Saj nadomesti sicer 75% uvoženega energenta ( fosilno gorivo) in za svoje delovanje uporabi 25% domačega energenta ( električno energijo).

K temu sklopu sodi tudi uporaba horizontalnega kolektorja s toplotno črpalko in pri nem pa gre za rabo skladiščene solarne energije.

Hidrotermalna energija

Hidrotermalna energija je energija površinskih voda. V Sloveniji je izveden vzorčni primer ( raba energije morja 1 x 25 kW) za ogrevanje poslovnega objekta. Izdelujejo se projekti in pridobiva se upravno dovoljenje za rabo vode reke Vipave. Reka Vipava ima v neposredni bližini izvira konstantno najnižjo zimsko temperaturo 8ºC.

Za na slovensko obalo pa se pripravlja en projekt z nazivno močjo 300kW z aposlovni objekt.

Perspektivno je domnevati, da so bo pojavil interes po postavitvi ene ali več mestnih toplarn na slovenski obali z rabo energije morja. V tem trenutku se dela ustrezna študija o možnostzih rabe energije morja na slovenski obali.

Energija pridobljena iz odpadkov

Iz komunalnih odpadkov je mogoče pridobivati na trajnih odlagališčih bioplin, katerega se potem uporablja v kogeneracijskih postrojenjih za proizvodnjo električne in toplotne energije. ( primer odlagališče Barje, čistilna naprava v Kranju).

Slovenski predpisi o odlaganju komunalnih odpadkov določajo, da je obvezno sežgati odpadke, ki imajo določeno energijsko vrednost in potem pridobivati električno in toplotno energijo.

Odpadna toplotna energija

V nekaj industrijskih obratih se s hladilnimi sistemi odvzema procesna toplota in se uporabi za ogrevanje poslovnih prostorov.

Med obnovljive vire energije sodi tudi energija plimovanja za pridobivanja električne energije. Ker tehnične možnosti za realno izvedbo v Sloveniji ni , tega projekta ne predstavljamo.

Veliko bi še lahko napisali o obnovljivih virih energije in možnosti rabe energije,pa je za razumevanje dovolj. Bistvo je, da moramo začeti opiščati rabo fosilnih goriv in prehajati na rabo obnovljivih ( trajnih) virov energije in pričeti zmanjševati toplogredne emisije.

Pri tem pa se moramo zavedati, da smo do sedaj nemilosrčno trošili fosilna goriva in zmanjševali naravne zaloge teh goriv.

Raba obnovljivih virov energije pomeni sicer višje investiranje zaradi premajhnega tehnološkega znanja, prav tako pa pomeni manjše stroške letnega obratovanja in zboljšanje vplivov na okolje.

Želim, da vam bo pričujoči tekst pomagal oblikovati tekst NEPa do javne obravnave.

Norost, v Škofji Loki ogrevamo most!

V intervjuju s škofjeloškim županom Igorjem Drakslerjem je novinarka postavila tole vprašanje: »Nekateri občani v teh recesijskih časih oporekajo dejstvu, da je brv ogrevana. Kako to komentirate?« Župan je odgovoril: »Pri obnovi mostu smo poskrbeli tako za trajnost kot za varnost, za trajnost z izbiro kamnite obloge, za varnost ljudi pa tako, da most ogrevamo, da ne prihaja do zaledenitve, da ljudem ne drsi in ne prihaja do neljubih zimskih nezgod. Ogrevamo pa le v času padavin in ko je možnost zaledenitve.«

S tako poenostavljenim pojasnilom je zadovoljil nevedne, ostalih pa ne.

Zato si poglejmo še pravi vzrok in posledice.

Vzrok za ogrevanje

Tlak mostu je hotaveljski marmor. Nekdo je imel zelo velik interes, da ta kamen Občina kupi in ga tudi je. In tako je tlak na mostu iz materiala, ki je podvržen propadanju. Da bi to ublažili, so kamen impregnirali. Zdaj vode ne vpija več, ga bo pa treba še kdaj premazati, saj impregnacija ni trajna. Ker pa moker impregniran marmor še vedno drsi, recimo pri nizkih temperaturah, ko pada dež ali sneg, je potrebno most ogrevati, da je površina suha. Če bi vgradili namesto apnenca granit, grelcev ne bi potrebovali. Zakaj mislite, da se je občinska oblast odločila drugače?

Posledice

Samo v januarju so v enem samem mesecu porabili za gretje mostu 4921 kWh. S to energijo bi lahko imelo 246.000 družin prižgano 20W sijalko celo uro – skoraj polovica slovenskih družin.

Za ogrevanje mikro brvi v Škofji Loki so namreč v njen tlak vgradili grelce moči 28.000 watov.

LED diode proizvajajo belo-modro svetlobo

Kolikor vem, LED diode proizvajajo belo-modro in del svetlobe v UV spektru.

Zato je kaj klavrno pričakovati, da bo škoda na nočnih opraševalcih in

žuželkah sploh, po uvedbi LED razsvetljave, nižja kot je dosedanja.

Res je, energetski prihranek je mamljiv. A to je tudi edini del štorije, ki

je za našo civilizacijo pozitiven.

Verjetno bi se splačalo počakati, da bo led tehnologija dosegla stopnjo

razvoja, v kateri bo mogoče proizvesti svetilke s spektrom oddane svetlobe,

ki bo minimalno vplivala na nočne živali, skratka manj, kot bo, če uvedmo

tako razsvetljavo v kratkem.

Ribiči vemo, da mnogo vodnih žuželk opravi koopulacijo v nočnem času.

Nekatere izmednjih migrirajo. Nesporno so vodne žuželke eden temeljev

prehranske verige v naših vodah.

So narejeni testi za enodnevnice, vrbnice, mladoletnice in večino

dvokrilcev?

Za nekatere vrste mladoletnic in dvokrilcev lahko zatrdim, da kar rade

masovno priletijo na luč.

Diskreditacija na 100% je za take teme zelo nevarna.

AlpeAdria Green

Je mednarodna nevladna, nepolitična in neprofitna okoljevarstvena organizacija, registrirana kot ekološko usmerjeno društvo, ki deluje v Italiji, Sloveniji, Hrvaškem Bosni in Hercegovini ter Srbiji in ima naslednje cilje:

· varstvo narave, okolja in zaščita zdravja,

· pridobivanje znanj za obvladovanje ekoloških problemov,

· reševanje propagiranje ekološke dejavnosti

· pomoč društvom in civilnim inciativam na ekološkem področju

· mednarodno sodelovanje na področju varstva narave, okolja in zdravja z ekološkimi organizacijami

AAG je bil ustanovljen z namenom, da poveže zveze društev v državah na območju bivše Jugoslavije, sosednjih državah in v drugi fazi državah na celotnem balkanu.

Namen ustanovitve je povezovanje pri reševanju skupnih ekoloških problemov na tem območju. AAG orje ledino na novih povezavah in novem načinu dela na ekološkem področju. Z tem načinom poskušamo tudi zbliževati ljudi iz različnih jezikovnih in etičnih skupin na drugačen način, ki ni vezan samo na gospodarstvo in denar, da bi v praksi povezali narode v evropski skupnosti pa tudi izven nje.

Prvi uspehi so zelo obetavni saj smo povezali Italjane in Slovence, da so se združili in pričeli z pritski na obe vladi in na evropsko unijo z istimi zahtevami za dosego istega cilja. V preteklosti so se trudili proti izgradnji plinskih terminalov vsak zase, ker pa niso internacionalizirali problema so jih vlade gladko zavrnile in podprle z lažnimi dokumenti investitorje.

Alpe Adria Green bo tožila zaradi izdaje okljevarsvenega dovoljenja na podlagi lažnih dukumentov Italjansko vlado na Upravnem sodišču v Rimu. V AAG nimamo denarja za celoten process, ki vlkjučuje tudi tožbo na EU sodišču. Stroški bodo znašali približno 20.000 EVR. AAG prosi vse, ki ne želite, da se izgradijo plinski terminali v Tržaškem zalivu, za finančno pomoč.

AAG deluje v skrbi za razvoj kakovosti življenja, ki temelji na uveljavljanju pravilnega človekovega odnosa do okolja in narave, etičnih vrednot ter spoštovanju vsega življenja in odgovornosti zanj, s ciljem ozavestiti ljudi glede trajnega pomena varovanja okolja in narave za sedanje in prihodnje rodove.

Alpe Adria Green – Za prihodnost naših otrok

Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU

Tel:+38645836640, GMS: +38651311450, Email: alpeadriagreen@gmail.com